Državni svet zavrnil spremembe zakona o zaščiti živali

Državni svet je na včerajšnji seji dal veto na predlog spremembe Zakona o zaščiti živali, ki ga je prejšnji teden sprejela vladajoča koalicija. V obrazložitvi je Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarila, da je skrb za dobrobit živali temeljna vrednota sodobnega kmetijstva, ki pa mora biti usklajena z evropsko zakonodajo in dolgoročnimi cilji slovenskega kmetijstva.

Ob tem je Komisija izrazila posebno zaskrbljenost zaradi določb zakona, ki se nanašajo na rejo kokoši nesnic v obogatenih kletkah, kastracijo pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev, obvezno označevanje mačk in uporabo kletk za pse v stanovanjih.

Komisija nasprotuje uvedbi popolne prepovedi reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah s 1. januarjem 2029, saj gre za ukrep, ki ni usklajen z zakonodajo Evropske unije, kjer takšna prepoved še ni bila sprejeta. Druge države članice EU namreč sledijo postopnemu prehodu na prosto rejo do leta 2035 ali se celo zavzemajo za odlog. Zakon brez ustreznega prehodnega obdobja in brez zaščitnih ukrepov proti uvozu jajc iz tovrstne reje iz drugih držav članic zato postavlja domače rejce v izrazito konkurenčno slabši položaj. Poleg tega zakon ne predvideva nobenih sistemskih podpor za prestrukturiranje, ki je zahteven in dolgotrajen proces. Zaradi izgube več kot 200.000 kvadratnih metrov rejnih kapacitet bi bila lahko ogrožena prehranska samooskrba. Zakon po mnenju Komisije posega tudi v pravico do svobodne gospodarske pobude, saj neposredno prizadene rejce, ki so v skladu z zakonodajo in ob podpori države vlagali v obogatene kletke.

Podobno problematična je popolna prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev, saj zakon ne predvideva ustreznega prehodnega obdobja. Ureditev tudi ni usklajena z evropsko zakonodajo, ki rejcem omogoča izvajanje kastracije do sedmega dne starosti brez anestezije, če je postopek izveden strokovno. Komisija je poudarila, da vodilne države EU na področju prašičereje že izvajajo učinkovite sisteme usposabljanja za rejce, ki vključujejo teoretični del in praktično izvedbo kastracije na živih živalih. Tak pristop omogoča rejcem, da ob ustrezni izobrazbi postopek izvajajo sami, kar je skladno z veljavno evropsko zakonodajo. Spomnili so, da direktiva Sveta 2008/120/ES, ki določa minimalne pogoje za zaščito prašičev, izrecno dovoljuje, da lahko rejec sam opravi kastracijo pujskov do sedmega dne starosti, ob pogoju, da se tkivo prereže in ne trga, ob tem pa se zahteva uporaba anestezije ali dolgotrajne analgezije le v primeru, ko je poseg opravljen po sedmem dnevu starosti. V tej luči je po oceni svetnikov enostranska prepoved, kot jo določa zakon, brez strokovne podpore in realnega prehodnega obdobja, preuranjena in škodljiva. Komisija opozarja, da slovenskim rejcem s tem ukrepom grozi izguba konkurenčnosti in povečana odvisnost od uvoza cenejšega mesa iz tujine.

Opozorila so bila naslovljena tudi na ureditev glede obveznega označevanja mačk. Državni svetniki opozarjajo, da bvezno čipiranje ne prispeva k reševanju težav z nenadzorovanim razmnoževanjem, saj lastnikov ni mogoče pravno zavezati k sterilizaciji ali kastraciji, prav tako pa označevanje ne velja za osebe, ki za mačke skrbijo občasno in se zanje ne identificirajo kot lastniki. Takšna ureditev je zato neučinkovita in v praksi težko izvedljiva.

V zvezi z določbo, ki prepoveduje nastanitev psov v kletkah v stanovanjskih prostorih, svetniki opozarjajo, da ne obstaja predpis, ki bi določal pogoje za takšno nastanitev. Pravilnik, na katerega se sklicuje zakon, ureja le pasje ute in pesjake na prostem. Brez ustrezne prilagoditve podzakonskih aktov pa je določba neizvršljiva. Poleg tega je nadzor nad izvajanjem prepovedi v stanovanjih skoraj nemogoč, saj je vstop vanje dopusten zgolj ob sodni odredbi in ob utemeljenem sumu. V nasprotju s tem je nadzor nad rejci bistveno strožji in pogosto temelji zgolj na subjektivni presoji kvalificiranih prijaviteljev. Slednje ustvarja pravno neravnotežje med lastniki hišnih živali in rejci ter odpira vprašanja glede enakosti pred zakonom. Svetniki navajajo, da so rejci pogosto prvi, ki si prizadevajo za dobrobit živali, saj je ta neposredno povezana z njihovo dejavnostjo in preživetjem.

Dodatno so opozorili še na naslednje pomanjkljivosti zakona: razširjene pristojnosti inšpektorjev brez jasnih meril in pravne varnosti, možnost prodaje odvzetih živali brez povračila lastniku, dopustitev prodaje živali po smrti skrbnika brez upoštevanja dednega postopka, nejasna merila za izrek ukrepa prepovedi reje ali posedovanja živali, popolna odsotnost določb o biovarnosti in usposabljanju preglednikov ter odsotnost določb o varovanju kmetijskih zemljišč pred škodljivimi vplivi družnih živali.

Državni svet RS je na podlagi navedenega poudaril, da bi moral biti cilj – izboljšanje dobrobiti živali – dosežen na strokovno utemeljen, pravno vzdržen ter realnim razmeram in možnostim izvedbe na terenu prilagojen način. Ker zakon v sprejeti obliki teh pogojev ne izpolnjuje, Državni svet RS predlaga, da Državni zbor RS ponovno pretehta vsebino zakona in ga ob ponovnem odločanju zavrne.

O spremembah zakona bo zdaj moral državni zbor odločati še enkrat. Za ponovno potrditev mora glasovati 46 poslancev in poslank. Spomnimo. Spremembe zakona je pripravila posebna skupina, katere neformalni vodja je bila Tina Gaber, spremljevalka Roberta Goloba.

M. D.