Deževanje soli – zakaj do tega pojava pride v Mrtvem morju

Mrtvo morje je že desetletja znano kot eno najbolj nenavadnih naravnih okolij na Zemlji. Njegova voda je skoraj desetkrat bolj slana od običajne morske, kar pomeni, da tam življenje skoraj ne obstaja. Toda med raziskovanjem so znanstveniki naleteli na pojav, ki je presenetil tudi najbolj izkušene strokovnjake, deževanje soli. Namesto snežink z neba na dno jezera tiho “padajo” drobni kristali soli. Kot bi snežilo v globinah vode.

Kako nastane deževanje soli?

Pojav je povezan z edinstveno strukturo vodnih plasti v Mrtvem morju. Površina se poleti močno segreje in zaradi intenzivnega izhlapevanja postane še bolj slana. Pod to plastjo pa ostaja nekoliko hladnejša in manj slana voda. Ti plasti se običajno ne mešata, a vsaka motnja – veter, valovanje, celo gibanje potapljačev – lahko sproži nenaden premik. Ko del tople, slane vode potone navzdol, se hitro ohladi in ne more več zadržati vse raztopljene soli. Kristali se začnejo izločati in potujejo proti dnu. Videti je, kot bi se v vodi sprožila prava snežna nevihta iz soli.

Zakaj prav Mrtvo morje?

Pogoji za tak pojav so zelo redki. Potrebne so velike razlike med sloji vode – v temperaturi in slanosti. Mrtvo morje pa je idealno prizorišče: vroče podnebje in izjemna slanost ustvarjata pogoje, kakršnih drugje skoraj ni. Pojav je najizrazitejši pozimi, ko so temperaturne razlike še večje. Kristali se takrat intenzivneje kopičijo na dnu, kjer lahko v enem letu nastanejo sloji soli debeli do deset centimetrov.

Foto: Mrtvo morje

Geološki pomen in zanimivosti

Deževanje soli ni le nenavadna posebnost za turiste ali potapljače, temveč ima velik geološki pomen. Kristali, ki se nalagajo na dno, sčasoma ustvarijo ogromne solne strukture, t. i. salt giants. Te lahko obsegajo več kilometrov v širino in segajo globoko v zemeljsko skorjo. Razumevanje tega procesa znanstvenikom pomaga razložiti, kako so v preteklosti nastali mogočni solni sloji. Eden najbolj znanih primerov je Messinska solna kriza v Sredozemlju pred približno šestimi milijoni let, ko se je skoraj v celoti posušilo Sredozemsko morje in pustilo za sabo debele plasti soli.

Mrtvo morje je danes edini naravni laboratorij, kjer lahko znanstveniki tak proces opazujejo v realnem času. To jim omogoča, da primerjajo sodobne pojave z geološkimi zapisi iz preteklosti in bolje razumejo, kako so nastali ti starodavni solni skladi. Poleg tega odkrivajo, da podobni procesi, čeprav redkejši, potekajo tudi v drugih slanih okoljih na svetu in vplivajo na dinamiko oceanov ter jezer.

Solni kristali, ki pripovedujejo zgodbo

Deževanje soli je pojav, ki nas spomni, kako skrivnostna in hkrati krhka je narava. Mrtvo morje s tem ne pritegne le radovednih turistov, temveč tudi znanstvenike z vsega sveta, ki v njegovih globinah iščejo odgovore o zgodovini našega planeta. Kristali, ki tam tiho “snežijo”, niso zgolj osupljiv prizor, ampak tudi ključ do razumevanja procesov, ki so skozi milijone let oblikovali Zemljino skorjo.

Pripravil: J.P.

Vir:

The post Deževanje soli – zakaj do tega pojava pride v Mrtvem morju first appeared on NaDlani.si.