ARTICLE AD
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes organiziralo posvet o viziji razvoja kmetijsko-prehranskega sistema v Sloveniji do leta 2040, ki nosi naslov „Naše kmetijstvo in hrana v 2040“. Cilj vizije je oblikovanje jasnega nacionalnega strateškega okvira, ki bo omogočal usklajeno usmerjanje politik in dolgoročno perspektivo za kmetije ter celotno verigo preskrbe s hrano.
Dogodek predstavlja pomemben korak v procesu priprave ambiciozne, vključujoče in trajnostno naravnane vizije. Ministrstvo je na posvetu predstavilo dosedanje aktivnosti, proces priprave ter povzetek ključnih izzivov, trendov in ciljev, ki so jih zaznali deležniki in resorna ministrstva. Ob tem so bila posebej izpostavljena odprta vprašanja, kjer obstajajo razhajanja in kjer bo treba poiskati kompromisne rešitve.
Prof. dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil analizo ključnih kazalnikov in trende po treh segmentih trajnosti kmetijsko-prehranskega sistema – ekonomskem, družbenem in okoljskem. Gre za strokovna izhodišča, ki bodo pomembna podlaga za nadaljnjo poglobljeno razpravo o potrebnih strukturnih spremembah in mehanizmih razvoja.
Erjavec je poudaril, da so spremembe v vseh treh segmentih nujne, saj bo le celovit pristop omogočil dosego ciljev, zastavljenih v viziji do leta 2040. Opozoril je, da bodo prihodnji izzivi zahtevali premišljene ukrepe, ki bodo usklajevali potrebe kmetov, potrošnikov in širše družbe.
Okrogla miza: vloga kmeta in prehranska varnost
Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki različnih organizacij – predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek, predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije Tatjana Buzeti, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije dr. Tatjana Zagorc, generalna sekretarka Zveze potrošnikov Slovenije Jasmina Bevc Bahar, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob in predstavnik Skupnosti naravnih parkov Slovenije Tomaž Jančar.
Razprava je pokazala, da je za pripravo vizije ključen celovit in vključujoč pristop. Kot je bilo večkrat poudarjeno, je kmet ključen za prehransko varnost in ohranjanje podeželja, zato mora imeti stabilno in spodbudno okolje. Prav to pa je pomembno tudi pri odločitvi mladih, ali se bodo odločili za kmetijski poklic.
Udeleženci so izpostavili potrebo po izboljšanju sodelovanja med vsemi deležniki v verigi preskrbe s hrano ter okrepitvi pogajalske moči kmetov. Posebej je bilo poudarjeno, da se odpornost živilskopredelovalne industrije gradi doma, s čim večjo prodajo izdelkov na slovenskem trgu. Enako velja tudi za razvoj ekološkega kmetijstva.
Govorniki so se strinjali, da je nujno dvigniti ugled in spoštovanje do kmeta in kmetijstva, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi mediji. Opozorili so še na potrebo po jasnem označevanju izdelkov in dvigu prehranske pismenosti. Med ukrepi so posebej izpostavili krepitev kmetijskega svetovanja, prenos znanja ter širjenje dobrih praks iz tujine.
Ministrica Čalušić: celovit sistem, ki upošteva izzive časa
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je ob robu posveta poudarila: „Vizija 2040 bo prvič doslej zajemala celoten kmetijsko-prehranski sistem – od kmetije, predelave hrane, repromateriala, logistike in distribucije, trgovine do potrošnika.“
Dodala je, da je pri tem treba upoštevati širši kontekst: „Prihodnost kmetijstva oblikujejo geopolitične razmere in izzivi sodobnega časa, kot so podnebna, vodna in biodiverzitetna kriza, demografske spremembe, spremenjena družbena pričakovanja in nove tehnologije, zlasti na področju digitalizacije.“
Po besedah ministrice se spreminjajo tudi prehranske navade potrošnikov: „Ti vse več pozornosti namenjajo zdravju, etiki in okolju. Ob omejenih finančnih virih bo v prihodnjem programskem obdobju ključnega pomena postavljanje prioritet in tesnejše sodelovanje med politikami.“
Čalušić je zaključila z besedami: „Odločitve morajo temeljiti na podatkih in dolgoročno usmerjati sistem. Vizija 2040 mora zagotoviti pravičen, uravnotežen in konkurenčen model preskrbe s hrano, ki temelji na sodelovanju.“
Kot je bilo mogoče slišati na posvetu, Vizija 2040 ne bo uspešna brez širokega vključevanja vseh deležnikov. Sodelovanje kmetov, industrije, potrošnikov in države bo odločilno za oblikovanje stabilnega, odpornega in konkurenčnega sistema, ki bo kos podnebnim, gospodarskim in družbenim izzivom prihodnosti.
Oblikovanje vizije se bo nadaljevalo z dodatnimi razpravami in strokovnimi posveti. Končni dokument, ki bo postavil smernice za slovensko kmetijstvo in preskrbo s hrano do leta 2040, pa bo moral zagotoviti ravnotežje med ekonomsko vzdržnostjo, družbeno pravičnostjo in varovanjem okolja.
Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Morda vas zanima tudi
Objava Čalušić: Vizija 2040 mora zagotoviti pravičen in konkurenčen model preskrbe s hrano je bila najprej objavljena na Portal24.