ARTICLE AD
Evropska komisija se loteva priprave dveh strategij, s katerima želi prebivalcem in gospodarstvu izboljšati dostop do osnovnih dobrin v času kriznih razmer. Prva strategija se nanaša na ustvarjanje zalog oz. zagotavljanje osnovne oskrbe med krizami, druga pa na krepitev pripravljenosti na zdravstvene krize, so sporočili iz Bruslja.
Strategija za ustvarjanje zalog je prvi celovit pristop EU na tem področju in je namenjena zagotavljanju osnovnih dobrin, kot so hrana, voda, nafta, gorivo in zdravila.
Ključni ukrepi strategije za ustvarjanje zalog vključujejo vzpostavitev mreže EU za ustvarjanje zalog z državami članicami za izmenjavo najboljših praks, usklajevanje staležev blaga in pripravo skupnih priporočil.
Prav tako bo strategija opredeljevala vrzeli v staležih in podvajanju z izmenjavo informacij ter krepitvijo sodelovanja med članicami in članic z unijo.
Razširila bo zaloge na ravni EU za zapolnitev vrzeli v osnovnih dobrinah, npr. za medicinsko opremo, zatočišča, generatorje in drugo. Izboljšala bo logistiko za hitro odzivanje na krize ter spodbujala civilno-vojaška, javno-zasebna in mednarodna partnerstva za čim učinkovitejšo in pravočasno rabo virov.
Ukrepi strategije za zdravstvene protiukrepe pa naj bi prinesli napredek pri cepivih proti gripi naslednje generacije, novih antibiotikih za protimikrobno odpornost, protivirusnih zdravilih za bolezni, ki se prenašajo s prenašalci, in pri izboljšanju dostopa do protiukrepov za kemijske, biološke, radiološke in jedrske nesreče.
Strategija bo vključevala tudi krepitev obveščevalnih podatkov in nadzora z oblikovanjem seznama prednostnih zdravstvenih protiukrepov, načrtov pripravljenosti in nadzornih sistemov. S pospeševalnikom zdravstvenih protiukrepov, vozlišči za raziskave in razvoj ter razširitvijo programa HERA Invest bo strategija obenem pospeševala inovacije.
Prav tako želi komisija izboljšati dostop do zdravil in njihovega uvajanja s skupnim javnim naročanjem in podporo laboratorijem. Krepiti želi tudi globalno in medsektorsko sodelovanje, vključno s civilno-vojaško pripravljenostjo, javno-zasebnimi prizadevanji, pripravljenostjo državljanov in naložbami v kadre.