ARTICLE AD
V tokratni duhovni misli bo duhovnik Benedikt Lavrih razmišljal o našem mestu in odgovornosti znotraj skupnosti. Jezus v evangeliju jasno in zahtevno spregovori o tem, kaj pomeni biti njegov učenec – ne gre brez predanosti, odpovedi in pripravljenosti služiti. Gospod Lavrih nas ob tem povabi k iskrenemu vprašanju: kaj sam prispevam v družino, župnijo, domovino ali katerokoli skupino, ki ji pripadam?
Lep pozdrav vsem. Vedno je dobro razmišljati ob življenjskih izzivih. Koliko sem se pripravljan odpovedati, da sem tvoj učenec. Jezus zahteva, da se odpovemo bližnjim, staršem, bratom in sestram. Če se ne odpovemo, ne moremo biti njegovi učenci. Huda je ta. Če bi Jezus danes govoril bi morda spremenil držo, saj bi videl, da nimamo dovolj časa za bližnje. Jezus govori o popolni predanosti našemu krščanskemu načinu življenja.
Jezus nas izziva tudi z vprašanjem odgovornosti do skupnosti. Želi razmišljati o naši odgovornosti do skupnosti. Živimo v različnih skupnostih, državi, cerkvi, župniji, družini, krajevni skupnosti, društvih. Veliko skupin imamo in smo del družbe.
Kaj dajemo skupnosti? Kaj prejemamo, kako se počutimo v skupnosti? Veliko ljudi veliko pričakuje od skupnosti. Kaj bi skupnost morala dati, pa ne? Kot razvajeni otroci, vse moramo dobiti in to takoj. Če ne, smo jezni in ustvarjamo nemir v sebi in okolici. Pričakujemo kar nemogoče stvari.
Kaj pa mi naredimo? Vse se začne v nas samih. Koliko vlagamo v naše skupnosti? Ali imamo ljubezen do domovine, do skupnosti, do župnije?
Ali pa smo podobni tistim, ki rečejo, saj za to so poklicani in plačani in naj delajo za nas. To je sebičnost. Dobra skupnost skupaj oblikuje ognjišče ljubezni spoštovanja in miru.
Kaj dajemo skupnosti?
Zato je tako pomembno, da vsak začuti v sebi, kaj lahko danes daje skupnosti? Kakšne talente in darove imam, ki lahko pomagajo in oblikujejo skupnost ? Razveselimo se danes mnogih, ki so v naši skupnosti in se z veliko vnemo nesebično razdajajo in ljubeznijo pomagajo. Gasilci, Karitas, veliko prostovoljcev, mnogih tiho spremljajo bolne in trpeče. Veliko ljudi je pripravljenih pomagati.
Ljubezen je živa v skupnosti. Razveselimo se! Prebujeni smo, ko pridejo težave. Želimo pomagati, ko je stiska. Jezus nas spodbuja, da smo vedno pripravljeni. O, da bi bil ta duh pripravljenosti in pomoči potrebnim v nas?
Bojimo se, kaj bo z našo družbo v prihodnosti. Kaj dajemo tej družbi, danes jo oblikujemo za jutrišnji dan. Bodimo prebujeni, zgledi vlečejo.
Podarimo svoje darove in talente skupnosti. Če darujemo čas za skupnost, našo domovino, cerkev ali katerokoli skupnost. To so koraki za naprej.
Ne bodimo podobni ljudem ki gledajo kot v gledališču gledajo in pripovedujejo, kaj bi moralo biti, ali kritizirajo. Ne naveličajo se kritizirati. Bodimo na odru skupnosti in življenja. Prinašajmo svetlobo. Skupnost je privlačna , če je v njej ljubezen, razumevanje, vzajemna pomoč.
Ljudje sodelujejo v skupinah, ker je veliko dobrega in lepega. Poskušajmo živeti za skupnost. To kliče in vabi bližnje. Vsi poskušajmo sodelovati. Naša pripravljenost je potrebna, pravi Jezus. Tako se utrjuje vsaka skupnost.
Ljubezen skupnost oblikuje, gradi in ima bodočnost. Hvala za vse, kar naredite za skupnost in skupno dobro. Bog z vami. Vse dobro.
Benedikt Lavrih, duhovnik
Foto: Zajem zaslona
Morda vas zanima tudi
Objava Benedikt Lavrih: Moj delež v skupnosti (video) je bila najprej objavljena na Portal24.