Analiza: Potovalni časi so v primerjavi s predkoronskim obdobjem povečali za kar četrtino

3 hours ago 19

ARTICLE AD

Kaos na slovenskih cestah je postal pomembna tema družbenih debat, tako v politiki, medijih kot tudi med navadnimi ljudmi. Zato je jasno, da bodo politiki naredili vse, da stanje prikažejo kot neizbežno in da se celo pohvalijo, kako so sprejeli vrsto ukrepov, da lajšajo ta (drugače neizbežen) pojav. Akademska raziskava Pretočnost Slovenije 2025, ki jo na lastno pest opravlja Niko Gamulin, kaže jasne obrise trendov v prometu, je pa že v pridobivanju podatkov naletel na aroganco, ki jo oblast kaže do problematike in državljanov.

“Julija sem začel analizirati prometne podatke. Jasno se kaže: potovalni časi so daljši kot prejšnja leta. Za podrobnejšo analizo sem zaprosil Ministrstvo za infrastrukturo za dostop do zgodovinskih podatkov števcev prometa. Do danes – po skoraj dveh mesecih – dostopa še vedno nimam,” je svojo zgodbo začel Gamulin. Tudi pri drugih institucijah ni imel nič več sreče.

Preberite še: Gospodarstveniki zaradi kolapsa prometa in škode razjarjeni, od odgovornih terjajo takojšnje ukrepanje!

Skrivanje podatkov?

“DARS-u sem 11. avgusta poslal uradno prošnjo za anonimizirane podatke o prometnem toku, vinjetah in nesrečah. Gre za akademsko raziskavo, ki bi lahko pomagala pri strateškem načrtovanju prometa. Dva tedna kasneje – odgovora ni,” je zapisal na omrežju X. Gre torej za popolno ignoranco pristojnih oblasti, podobno kot jo doživljajo avtoprevozniki, ki zaman čakajo na sestanke, o ukrepih pa lahko le sanjajo.

“Medtem pa Slovenija doživlja kolaps prometa: kolone tovornjakov dosegajo primorsko avtocesto, prebivalci izgubljajo ure v zastojih, prometna varnost se slabša, avtoprevozniki celo grozijo z zaprtjem celotnega avtocestnega križa,” opozarja Gamulin in dodaja, da problem ni le v zastojih. Problem je v neučinkovitem upravljanju države, kjer so v času najhujših zastojev odgovorne osebe odsotne, sistemi za delitev podatkov pa se ustavijo na enem samem podpisu.

“Slovenci smo v prometu vsakodnevno talci neorganiziranosti. Podatki obstajajo, a jih država skriva v predalih. Namesto reševanja težav gledamo zamujene odgovore in prelaganje odgovornosti. Če vlada resno misli z zelenim in učinkovitim prometom, naj najprej zagotovi transparentne podatke in odgovorno upravljanje,” zaključuje Gamulin.

Njegove ugotovitve se ujemajo z odnosom, ki ga vlada kaže do državljanov.

Raziskava je pomenljiva

Raziskava kaže, da so se potovalni časi na ključnih avtocestnih koridorjih v prometnih konicah v primerjavi s predpandemičnim obdobjem podaljšali za 15 do 25 odstotkov, kar povzroča neposredno ekonomsko škodo, ocenjeno na več sto milijonov evrov letno zaradi izgubljene produktivnosti, povečanih transportnih stroškov in negativnih okoljskih vplivov.

Ključni vzroki za nastalo situacijo so prepleteni in sistemski. Prvič, gre za strukturno neskladje med nezadržno rastjo števila vozil in tovornega prometa na eni strani ter omejenimi zmogljivostmi obstoječega cestnega omrežja na drugi. Drugič, trenutno stanje dramatično poslabšujejo kratkoročni, a izjemno močni vplivi sočasnega izvajanja obsežnih in nujnih obnovitvenih del na več ključnih odsekih. Tretjič, k poglabljanju problema prispevajo pomanjkljiva usklajenost med ključnimi deležniki (upravljavci, policija, lokalne skupnosti), nezadostno izkoriščanje sodobnih tehnologij za dinamično upravljanje prometa in pomanjkljiva komunikacija z javnostjo, kar krepi negativno percepcijo in zmanjšuje sodelovanje udeležencev v prometu.

Poročilo predlaga dvotirni strateški pristop. Kratkoročno je nujna taktična optimizacija vodenja prometa in gradbišč z dosledno uporabo inteligentnih transportnih sistemov, dinamičnim prilagajanjem prometnih režimov in vzpostavitvijo centralizirane platforme za proaktivno obveščanje javnosti. Dolgoročno pa je potreben strateški prehod od zgolj gradnje cest k celostnemu upravljanju mobilnosti. To vključuje odločno spodbujanje konkurenčnega in zanesljivega javnega prevoza, pospešeno odpravo sistemskih ozkih grl ter integracijo prometnega in prostorskega načrtovanja za zmanjšanje odvisnosti od osebnega avtomobila. Le z usklajenim delovanjem in jasno vizijo lahko Slovenija zagotovi pretočno in trajnostno prometno prihodnost.