Aleš Česen z avstrijskim soplezalcem prvi na vrhu še neosvojenega šesttisočaka v Karakorumu

Njun prvotni cilj je bil Khurdopin Sar (6310 m), a sta zaradi nevarnih snežnih opasti in nestabilnih razmer opustila načrt ter se odločila za rezervni vrh. Po več dneh neugodnega vremena sta 27. julija izkoristila kratko vremensko okno in se podala proti grebenu Cherireen Sara, dva dni pozneje pa stala na njegovem vrhu, je sporočila Planinska zveza Slovenije.

Česen je opisal, da je bil vzpon tehnično razmeroma nezahteven, a zelo zahteven v smislu koncentracije: „Čeprav plezanje v alpinističnem smislu ni bilo zelo zahtevno, je predvsem pri plezanju navzdol bila potrebna popolna zbranost, saj ledena zahodna pobočja niso dovoljevala nobene napake.“

Avantura v neznano

Za navezo je bila to odprava v povsem neraziskano območje. Informacij o tamkajšnjih gorah je bilo malo, zato je bil dodaten izziv že sama orientacija. „Še največ sva jih pridobila s satelitskih slik, in ko sva prvič zagledala to skupino med tridnevnim dostopom, nisva mogla niti nedvoumno identificirati, kateri vrh je kateri. To je bil tudi glavni povod in motivacija, zakaj sva šla tja. Popoln izlet v neznano,“ je pojasnil gorenjski alpinist.

Česen dodaja, da je prav odmaknjenost razlog, da odpravo ocenjuje kot edinstveno izkušnjo: „Bistvo alpinizma je avantura. In čeprav še vedno nikoli zares ne veš, kaj točno te čaka naslednji meter, je informacij o različnih gorah vse več. Vendar se še vedno najdejo neraziskana območja, kjer ni mogoče pridobiti uporabnega slikovnega materiala. Mi nismo niti vedeli, kje bomo postavili bazni tabor.“

Kot so poudarili na Planinski zvezi Slovenije, je bil za navezo največji izziv najti varno linijo vzpona in počakati na kratko vremensko okno, ki je omogočilo uspešen pristop na vrh.

Vremenska okna kot ključ do uspeha

Kljub profesionalnim vremenskim napovedim se je realnost pogosto razlikovala od predvidenega. „Čeprav sva redno dobivala profesionalno vremensko napoved, je bila popolnoma neuporabna, ker je vreme po svoje krojilo oblake in padavine,“ je povedal Česen. Dodal je, da jima je uspelo predvsem zato, ker sta imela več priložnosti poskusiti vzpon: „Imela sva to srečo, da je bila gora visoka ‘le’ dobrih 6000 metrov in sva si lahko privoščila poskuse drugega za drugim in tudi zgolj en dan dobrega vremena je bil dovolj, česar si na vrhovih nad 7000 metrov ne moreš privoščiti.“

Tudi povezava s svetom je bila omejena. „Je ni, razen nepraktičnih satelitskih povezav, čeprav se to predvsem s Starlinkom drastično spreminja, ki pa v Pakistanu še ni dosegljiv. Tudi možnosti za vrnitev so zelo omejene. Obstajajo sicer redka helikopterska reševanja, vendar se tam odzivnost meri v dnevih,“ opozarja Česen.