Zveza društev gluhih in naglušnih poziva k stabilnemu financiranju razvoja slovenskega znakovnega jezika

Zveza društev gluhih in naglušnih ob 5. obletnici vpisa slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo opozarja, da ustavna pravica še vedno ni v celoti zaživela v praksi. Pozivajo državo k stabilnemu financiranju, krepitvi Inštituta za slovenski znakovni jezik in večji vključenosti znakovnega jezika v šolski sistem.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ob obletnici opozorila, da pravica do jezika ne sme ostati le zapis na papirju. “Junija 2021 je Slovenija naredila zgodovinski korak. V ustavo sta bila vpisana slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih. S tem je država priznala, da je jezik temelj človekovega dostojanstva, izobraževanja, zaposlovanja, kulture in enakopravnega vključevanja v družbo,” so v sporočilu za javnost zapisali v zvezi.

A pet let pozneje gluha skupnost opozarja, da ustavna pravica še vedno ni v celoti zaživela v praksi. Slovenski znakovni jezik po navedbah zveze nima zagotovljenega sistemskega financiranja, razvoj novih kretenj je v veliki meri še vedno odvisen od predanosti gluhih posameznikov, strokovnjakov, tolmačev in prostovoljcev, tudi gluhi otroci še vedno nimajo vseh pogojev, da bi se lahko učili v svojem jeziku in o svojem jeziku.

V Sloveniji se je slovenski znakovni jezik razvijal predvsem zaradi vztrajnosti gluhe skupnosti. Zveza društev gluhih že več desetletij sistematično skrbi za njegov razvoj, zbiranje in zapisovanje kretenj ter ozaveščanje javnosti o pomenu jezika gluhih. Se pa pomembni premiki kažejo pri izobraževanju. Prav ustavna sprememba je spodbudila zakonodajalce, da so začeli slovenski znakovni jezik postopoma umeščati v šolski prostor, so izpostavili.

Prvi konkretni koraki naj bi se zgodili v šolskem letu 2027/2028, ko naj bi se slovenski znakovni jezik začel uvajati tudi kot izbirni predmet. Zavod za šolstvo naj bi do leta 2030 postopno pripravil potrebne strokovne podlage in učne načrte. V zvezi to pozdravljajo, hkrati pa opozarjajo, da morajo biti spremembe dovolj hitre, strokovne in podprte s stabilnim financiranjem.

Letos mineva tudi 95 let od obiska Helen Keller v Ljubljani. Ameriška pisateljica, predavateljica in aktivistka, ki je bila gluhoslepa, je leta 1931 obiskala takratno ljubljansko gluhonemnico. S svojim življenjem je postala svetovni simbol izobraževanja, poguma, dostojanstva in pravice invalidov do enakopravnega življenja. Njeno sporočilo ostaja aktualno tudi danes: dostopnost ni privilegij, temveč pogoj za sodelovanje v družbi.

Zveza društev gluhih in naglušnih bo 5. obletnico vpisa slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo ter spomin na obisk Helen Keller danes zaznamovala s predstavo Metuljev let v SiTi Teatru BTC.