Znanstvena diplomacija išče skupne rešitve za boljšo prihodnost

Mehka moč znanstvene diplomacije lahko reši svet. V času geopolitične razdeljenosti in hitrega tehnološkega napredka je univerzalni jezik znanosti nujno potreben, saj ustvarja varen prostor sodelovanja v iskanju skupnih rešitev za boljšo prihodnost. V to so prepričani pri Unescovi znanstveni akademiji TWAS, ki ima sedež v Trstu in je včeraj v sodelovanju z ameriškim združenjem American Association for the Advancement of science (AAAS) priredila 13. srečanje AAAS-TWAS o znanstveni diplomaciji. Pri tem je v svojo sredo povabila 12 parov znanstvenikov in političnih odločevalcev iz 13 držav, ki so na dopoldanskih in popoldanskih razpravah izpostavili svoj pogled na meddržavno sodelovanje na področju znanosti ter delili izkušnje. Med njimi je bil tudi glavni direktor Urada za znanstveno, vesoljsko, in športno diplomacijo italijanskega ministrstva za zunanje zadeve Lamberto Moruzzi.

V prenovljeni dvorani Lagrange v Mednarodnem znanstvenem centru za teoretsko fiziko (ICTP) Abdus Salam je bila včeraj glavna govornica Ko Barrett, klimatologinja iz ZDA in namestnica generalne sekretarke Svetovne organizacije za meteorologijo WMO. Drugače je dogajanje uvedel direktor akademije TWAS Marcelo Knobel: »V času, ki ga zaznamujejo vojne, podnebna kriza in vse večji val dezinformacij, je znanstvena diplomacija postala nepogrešljiva, ključno orodje za krepitev zaupanja in premoščanje razkorakov. Znanstveno sodelovanje ostaja odprto za vse in pravično.« Poudaril je, da želi TWAS z izobraževalnim programom prispevati k razvoju nove generacije znanstvenih diplomatov, zlasti iz držav v razvoju, kjer so možnosti znanstvenikov, da se vključijo v mednarodne znanstvene kroge, zelo omejene, »njihovo sodelovanje pa je temeljnega pomena pri globalnem odločanju«. Pomembno je namreč, je v svojem nastopu poudarila Barrett, da pri oblikovanju skupnih znanstvenih ciljev sodelujejo strokovnjaki iz vseh koncev. Klimatske spremembe se na primer v manj razvitih državah, kjer se prioritete zelo razlikujejo od tistih, ki jih imajo prebivalci razvitejših držav, drugače obravnavajo. Barrett je predavanje posvetila tržaškemu fiziku Paolu Budinichu, ki je svojo teorijo znanstvene kooperacije razvil v sodelovanju z Nobelovim nagrajencem Abdusem Salamom, po katerem nosi ime tržaški center ICTP. Fizik je ob svojem raziskovalnem delu ustanovil akademijo TWAS, ki omogoča številnim raziskovalcem iz manj razvitih držav, da stopijo na mednarodno znanstveno sceno in pridobljeno znanje izkoristijo na domačih tleh.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.