Znane prve ugotovitve o množičnih poginih klapavic v Jadranu

Klapavice, foto: Borut Furlan

Eden glavnih ciljev projekta TEAMFORADRIS (Transnational musseis preservation systems for the Adriatic Sea), je razumeti vzroke za množične pogine klapavic v gojitvenih nasadih ter poiskati rešitve, ki bi izboljšale odpornost gojenja in pomagale bolje razumeti vpliv okoljskih sprememb na njihovo preživetje.

V školjčišču Zavoda YouSea v Piranskem zalivu je bila v letih 2023 in 2024 zabeležena visoka smrtnost klapavic. V Boki Kotorski (Črna gora) je množični pogin leta 2020 povzročil 80–90-odstotni upad proizvodnje, v Varanu Cagnanu (Italija), kjer so največja školjčišča v Evropi, je množični pogin leta 2024 povzročil 100-odstotni izpad proizvodnje, o podobnih izzivih pa poročajo tudi partnerske organizacije iz drugih krajev Italije in Grčije.

Vzroki množičnih poginov?

Ugotovitve kažejo, da pogine povzroča kombinacija dejavnikov, med njimi podnebne spremembe, plenjenje, vnos tujerodnih vrst, obrast in tekmovanje za hrano in prostor ter onesnaževanje. Med pomembnimi vplivi so predvsem segrevanje morja, temperaturni ekstremi, spremembe slanosti in količine kisika v vodi ter zakisovanje morja. Takšne spremembe za klapavice predstavljajo stres in jih naredijo bolj občutljive na druge obremenitve.

Ekipa, terensko delo, foto: Zavod YouSea

Redno spremljanje stanja klapavic v Sloveniji

Zavod YouSea v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Morsko biološko

postajo Piran Nacionalnega inštituta za biologijo od maja 2025 izvajajo mesečno spremljanje stanja klapavic. Enoletno spremljanje bo omogočilo boljši vpogled v zdravstveno stanje klapavic skozi letne čase, kar je pomembno za gojitelje in za razumevanje stanja morskega okolja.

Raziskovalci spremljajo tudi druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na pogine. Med njimi je povečana obrast s plaščarjem rodu Clavellina, ki lahko s klapavicami tekmuje za hrano in kisik, ter sezonski porast predatorskih ploskih črvov, ki plenijo klapavice in predstavljajo pomemben dejavnik smrtnosti v Jadranu in Sredozemlju.

Pilotni poskus gojenja na morskem dnu

Slovenija je v projektu vključena kot pilotna lokacija, kjer bo na morsko dno postavljena inovativna struktura za poskus gojenja klapavic v globlji vodi. Namen poskusa je preveriti, ali lahko tak pristop zmanjša vpliv visokih poletnih temperatur, ki v plitvejših in površinskih delih morja močno vplivajo na preživetje klapavic. Hkrati se pričakuje manjša obrast organizmov, kar bi lahko dodatno izboljšalo preživetje školjk.

Vir: Zavod YouSea

The post Znane prve ugotovitve o množičnih poginih klapavic v Jadranu appeared first on Eko Dežela.