Zgodovinar Golobovo poglablanje razdora označil za izpad primitivizma

“Nikdar Slovenci nismo bili tako razklani, kot smo sedaj, in k temu je ogromno pripomogel ravno bivši predsednik slovenske vlade,” izpostavlja zgodovinar dr. Stane Granda, potem ko je poslanec Robert Golob v nedeljo nastopil v vlogi slavnostnega govornika na obeležitvi bojev na Jančah. Svoj govor, v katerem je izpostavil pomen partizanskega odpora in poguma prebivalcev Janč, je uporabil za namen političnega obračunavanja s političnimi konkurenti.

Nekdanji premier je Janče označil za kraj poguma, odpora in spomina ter kot prostor, “kjer je slovenski narod pred 85 leti dokazal, da se tudi majhen narod lahko zoperstavi največjemu zlu”. Izpostavil je, da je bil slovenski narod razdeljen. “Ljudje so živeli pod okupatorjevim nasiljem, s strahom in tudi ideološkimi razkoli. Prav zato moramo danes zgodovino razumeti celovito, dostojanstveno in predvsem odgovorno. Nikakor pa ne zato, da bi odpirali nove delitve, ampak da bi razumeli, kako dragoceni so mir, demokracija in medsebojno spoštovanje,” je po navedbah STA povedal v nadaljevanju. Zbrane pa je tudi opomnil, da demokracija vedno umre postopoma.

“Danes v Slovenijo s pomočjo prevare volivcev žal na oblast prihajajo ljudje, ki si želijo državo zaviti prav v temo. Prihaja čas intenzivnih napadov na neodvisno sodstvo, nevladne organizacije in neodvisne medije, na vse tiste, ki mislijo s svojo glavo in ne tako, kot oni,” je vztrajal in pozval vse “demokratične sile, da se poenotijo”. “Kajti prihaja čas, ko bo treba pozabiti na tiste majhne razlike, ki nas delijo,” je ravno tako dodal in pozval, da naj živi Slovenija.

Praznovanje vojaškega neuspeha in blodnje bolnega duha

Za komentar govora smo se obrnili na zgodovinarja dr. Staneta Grando. Ta je povedal, da je bil presenečen, ko je v nedeljo zvečer gledal posnetke govora bivšega predsednika vlade na Jančah. “Janče so v slovenski zgodovini znane iz okrog leta 1870, ko je tam prišlo do znamenite afere Janče, kjer so se stepli kmečki fantje iz Janč in ljubljanski nemškutarji. To bi še bilo za praznovati,” je dejal in dal vedeti, da so se tukaj dogodile bolj tragične zgodbe. “Nekih velikih vojaških uspehov ni bilo, ker se je okupator umaknil. Iz vojaške zgodovine gledano je bil to bolj strel v prazno. Vojska se je namreč umikala. Ko se je umikala, so se partizani premaknili v Ljubljano in je bila pravzaprav ta bitka v nekem smislu nepotrebna,” je pojasnil.

Hujskaštvo in primitivizem – gre za načrtno poglablanje razdora

“Gre za totalno duševno zmedo, neznanje, hujskaštvo, velik izpad primitivnosti, blatenje slovenske zgodovine, pa naj bo iz ene ali druge plati. Torej človek enostavno ne razume, čemu je potreben praznik, ki, če bi ga že morali praznovati, bi ga morali praznovati približno en mesec prej, ne pa sedaj. Torej gre za neke politične potrebe, ki mi kot zgodovinarju seveda niso jasne,” je navedel v nadaljevanju.

Akademik in publicist dr. Stane Granda (Foto: Polona Avanzo)

Na vprašanje, zakaj se tako močno zatekajo k ideologiji, je pojasnil: “Prvič, gre za njihovo neznanje. Še bolj pa računajo na neznanje državljanov in jih strašijo. Tu gre dobesedno za poglabljanje razdora, za hujskanje. Neki taki primitivni izpadi so to, ki me mogoče spominjajo na Goebbelsa pred II. svetovno vojno, tudi v smislu: lažimo, lažimo in mogoče se bo kaj prijelo ljudi.” Ker po besedah Grande ljudje slovenske zgodovine ne poznajo, nekateri nasedajo. Tako kot so nasedali, koliko bo stanovanj in tako naprej, pa iz tega ni bilo nič. Kot pravi, gre za kontinuiteto laži, ki se jih želi ohraniti. “Vse kaže, da je vprašanje časa, kdaj se bo ta golobnjak razpadel, ker je preveč neumen, slaboumen, praktično nima nobene realne vsebine, to je samo neko vreščanje bolnega duha,” je sklenil.

Ž. N.