“Zero-sum game” – Pogačnik o prelomnici slovenske demokracije

Po parlamentarnih volitvah, na katerih je desna sredina pridobila večino, se v Sloveniji krepi aktivizem leve opozicije, sindikatov in aktivistov, ki na vsak način želijo zasaditi dvom v legitimnost izida. Vse kaže na nevaren premik proti destabilizaciji ustavnega reda, ki spominja na “mehki državni udar”.

O tem smo govorili z mednarodnim pravnikom Miho Pogačnikom, ki meni, da smo v “zero-sum game” situaciji: ali bo zmagala volja večine ali pa bo prevladala želja po oblasti za vsako ceno. Pričakuje podoben scenarij kot leta 2020–2022, a tokrat potencialno hujši, saj gre za zadnji poskus tranzicijske elite.

Preberite tudi: [Video] Predsednik DZ vložil ovadbe zaradi poskusov podkupovanja poslancev

Pogačnik poudarja temeljno načelo demokracije: volja ljudstva se izraža prek izvoljenih predstavnikov v državnem zboru. “Od teh 98 ljudi je 48 predlagalo mandatarja. To je večinska volja predstavnikov ljudstva. In temu se reče demokracija. To je ustavno predvideno,” je dejal. Tisti, ki s tem niso zadovoljni, imajo pravico do protestov, a le na zakonit in miroljuben način.

Referendumi in ustavne meje

Ena od oblik pritiska je tudi napoved referenduma s strani Levice in sindikatov. Pogačnik je jasen: ustava izrecno določa, za katere zadeve referendum ni dopusten, med drugim za zakone o ratifikaciji mednarodnih pogodb ali druge ključne akte. “Ustava je kratka, jasna, obligatorna in prepovedna. Če ustava reče, da ne, potem to ni možno,” je poudaril. Po njegovem mnenju bi morebitni referendum o novi vladi ali ključnih zakonih padel v kategorijo nedopustnih.

Ustavno sodišče ima “zgodovinsko odgovornost”

Skupina vidnih državljanov pod vodstvom Dušana Kebra je vložila pritožbo na Ustavno sodišče zaradi domnevnega vpliva tujih obveščevalnih služb (predvsem izraelske) na volitve. Ločeno pritožbo pripravlja tudi Darko Nikolovski. Pogačnik te pobude ocenjuje skeptično. “Vsak ima pravico naslavljati vloge na sodne organe, ampak tukaj bodo morali dokazati, kaj je komu bilo kršeno. To, da je neka obveščevalna služba prepričala volivce, da ne volijo tistih, ki so jih volili osem let, pri normalnem človeku ne pije vode,” je dejal.

Slika je simbolična (Foto: BOBO)

Po njegovem mnenju svobodna volja ne pomeni, da na volivca ne vplivajo mediji, okolje ali informacije. “Svobodna volja je to, da vas spustijo na volišče in se vi odločite, kakor se odločite. Ne govorimo o tem, da vas nihče ne prepričuje.” Pritožniki bi morali po njegovem dokazati konkretno kršitev – na primer, da niso mogli priti na volišče ali da je bil njihov glas preprečen. Tega pa ni bilo. Ustavno sodišče bi po Pogačnikovem mnenju takšne pritožbe moralo zavrniti zaradi pomanjkanja pravnega interesa: “Kakšen pravni interes teh gospodov je bil kršen? Oddali so svoj glas. Če ni prinesel pričakovanega rezultata, to ni kršitev pravice do svobodnih volitev.”

Zadnji boj tranzicijske elite?

Pogačnik dogajanje razume kot “zadnji boj tranzicijske levice”, ki se boji izgube vpliva po desetletjih prevlade v institucijah in medijih. “Do zdaj so to počeli v institucionalnih krogih. Zdaj, ko je šlo izven institucionalnih voda, bo imela država velike probleme,” opozarja. Ustavno sodišče nosi po njegovem “zgodovinsko odgovornost”.

Nova vlada ima po njegovem dve ključni nalogi: formirati se v skladu z ustavo in zagotoviti red ter mir. Protesti in shodi so dovoljeni, če so prijavljeni in zakoniti, blokade cest, nasilje ali druge oblike razgrajanja pa ne. “Edini način je dosledno upoštevanje omejitev javnega reda in miru,” je dejal.

Vpliv medijev in tveganje destabilizacije

Pravnik opozarja na močan vpliv medijev, ki so tradicionalno naklonjeni levici. Povprečni državljani niso “homo politicus”, temveč se zanašajo na informacije, ki jih dobijo. Če bo levica vztrajala pri nelegitimnem ohranjanju oblasti, lahko to vodi v resno destabilizacijo. “Državni udar je huda beseda, ampak če nekdo štarta proti ustavnim, zakonitim in večinsko izvoljenim institucijam, se to lahko imenuje tudi s to besedo,” je sklenil.

T. B.