Zelena dolina, zagorska dolina

Spet je čas za kanček poezije. Kar malo smo jo zanemarili v letošnjem letu. Odslej bomo pesmi objavljali spet bolj pogosto. Danes objavljamo pesem Nade Mihelčič, zagorske rojakinje, ki je v spremnem dopisu napisala: »Zadnji dan avgusta je v Zagorju potekala prireditev in odprtje razstave rudarskih svetilk ob obletnici zaprtja zagorskega rudnika. Za to priložnost sem napisala pesem, ki je bila na odprtju tudi predstavljena. Po pogovoru z predsednikom RMED Srečno Zagorje Francijem Brinovcem, vam pesem pošiljam s prošnjo, če jo lahko objavite. Najlepša hvala in lep pozdrav iz Ljubljane.« In jo objavljamo.

Zelena dolina, zagorska dolina

Zelena dolina,

zagorska dolina!

Ko pridem od tam,

kjer je mestna sivina,

srce vztrepeta.

V svoje me naročje skriješ,

v svojo me milino oviješ,

da začutim čas,

ko dedje črno so zlato kopali,

tovarištvo sejali,

nam bogato dediščino dali.

Ti moja zagorska dolina,

zelena dolina,

ki daješ navdih,

da postane tišina

najlepša pesem,

razkošna misel

in globoka želja.

Ostani zavetje,

da v tvoje se naročje skrijem,

da v tvojo se milino ovijem,

da ziherca svetila bo v novi čas,

da o lepoti tvoji ne ugasne glas.

Da SREČNO bo na vseh poteh –

kakor v tistih dneh,

ko dedje črno so zlato kopali

in SREČNO ne bo le spomin

na zadnji šiht,

ko knapi poslednjič so se v tvoje nedrje podali.

Nada Mihelčič

Foto: Miha Planinc

The post Zelena dolina, zagorska dolina appeared first on Savus.