Zeekr X Privilege AWD: V marsičem navduši, razen v tem, da sem se v njem počutil kot v pečici

5 days ago 34

Prestižni mestni posebnež v izvedbi s štirikolesnim pogonom kombinira brutalno moč s prestižem. Temu težko oporekam. Vprašanje je, ali ste zaradi tega pripravljeni sprejeti manj »volumna« v primerjavi z zelo podobnim avtomobilom iz skupne garaže.

Lynk & Co 02 in Zeekr X si marsikaj delita. Narejena sta na isti Geelyjevi platformi SEA in vsaj meni se zdita zelo podobna. Seveda obstajajo razlike. Prvi ponuja več prostora in boljšo ergonomijo, medtem ko je drugi futuristični in tehnološko napreden urbani posebnež. S tem se bom kar strinjal in dodal, da mi je bil bolj všeč od Zeekrja 7X, a kljub moči in voznim lastnostim ni dosegel občutka, ki sem ga imel za volanom »nič nič enke«. Obenem sem znova dobil dokaz, da dober električni avto ni poceni. Ne glede na to, od kod prihaja!

Motor in pogon	315 kW (428 KM), 543 Nm; štirikolesni pogon AWD
Zmogljivosti	190 km/h; 3,8 s od 0-100 km/h
Baterija litij-ionska (NMC)	65 kWh (neto); 400 V arhitektura
Polnjenje (AC/DC)	22 kW / 158 kW
Poraba (uradna/na testu)	16,7 kWh / 18,3 kWh/100 km
Doseg	do 437 uradno kombinirano, realno okoli 350 km
Prtljažni prostor	362– 1.182 l
Mere/medosna razdalja	4.432 x 1.836 x 1.566 mm / 2.750 mm
Masa vozila	1,960 kg, največja dovoljena 2.510 kg
Vstopna/cena testnega modela	38.990/ 47.990 € brez popusta (cenik)

Prestižna notranjost z napako

Ni dvoma, da je poudarek na prestižu. To velja tako za podrobnosti na karoseriji kot v notranjosti, kjer poleg usklajenih zaslonov, lepo izvedenih podrobnosti na armaturni plošči in kakovostnih materialov sedežev najprej opaziš veliko panoramsko streho. Žal sem spoznal njen prestiž in prekletstvo, saj sem se z avtom vozil ravno v času prvega vročinskega vala. Bog ne daj, da ga pustiš na soncu. Steklo se tako zelo segreje, da je z notranje strani vroče na dotik, klimatska naprava pa še dolge kilometre ne more vzpostaviti prijetne temperature. Namesto tega ti v glavo piha mrzel zrak, medtem ko te od zgoraj greje streha. Četudi bi na daljavo zagnal klimatsko napravo, se mi zdi to metanje energije skozi streho, posebej ker bi težavo vsaj delno omilil ustrezen senčnik. Tega seveda ni.

Na zunaj je Zeekr X manj neizrazit in generičen, kar sem očital Lynku 02. Videz avtomobila in s tem zadovoljstvo z njim spremenijo podrobnosti na sprednjem pokrovu, okoli luči in predvsem na zadku, za katerega mi je nekdo dejal, da ga nežno spominja na starega BMW-ja i3. Pod sprednjim pokrovom je zgolj majhen prtljažni prostor, premajhen za kabel, in, kar me je rahlo presenetilo, pred sovoznikovim sedežem ni predala za rokavice. Čudna odločitev, a tako je.

Dobra ergonomija upravljanja

Ponovno se soočamo z enakim minimalističnim pristopom oblikovalcev, ki je vse bolj na tnalu kritikov. Varneje je in predvsem vse bolj zaželena vrnitev fizičnih gumbov, čeprav bo kdo dejal, da je zaradi tega videz potniške kabine manj prestižen. Ne moti pa me, da sta ob volanu le dve ročici. Leva je kombinirana za smernike, luči in brisalce, desna za prestavljanje, obenem pa vklopi pametni ali običajni tempomat. Še bolje je, da na volanu ni preveč gumbov in tipk, temveč le najbolj potrebne, s katerimi je pokrito vse, kar potrebuješ med vožnjo. Desna večnamenska tipka upravlja predvajanje zvoka, leva pa tempomat, ko je ta vklopljen. Takšen pristop v kombinaciji z zaslonom HUD omogoča prilagajanje nastavitev, ne da bi umaknili pogled s cestišča. Še dobro, kajti opozorilnik je zelo nervozen in predvsem glasen.

Ohranjanje hitrosti je uglajeno. Nisem opazil pretirano sunkovitega zaviranja ali prepočasnega pospeševanja. Zmotilo me je, da sistem za ohranjanje voznega pasu, mimogrede avto zna ob vključeni funkciji po vklopu smernika sam zamenjati vozni pas, deluje le v hitrostnem območju od 70 do 130 kilometrov na uro. To pomeni, da ne moreš nastaviti hitrejše vožnje. Tempomat se celo izključi, ko pospešiš s pritiskom na stopalko za plin. Nato moraš hitrost zmanjšati in ga ponovno vklopiti ali pa se sprijazniti z manj zmogljivim načinom, ki ne ohranja voznega pasu. Takšna nastavitev je nenavadna, saj večina sodobnih prilagodljivih tempomatov po posegu voznika ostane aktivna.”

Ne vem, zakaj, a tako je!

Vmesnik osrednjega zaslona je predvsem hiter, pregleden in brez nepotrebnih grafičnih elementov, zaradi česar bo všeč večini. Razen dveh milo rečeno, čudnih zadev. Navigacija ni integralni del domačega zaslona, zato jo moraš vedno znova zaganjati, kitajski programerji pa očitno slabše poznajo digitalni radijski sprejemnik. Dogaja se, da se izbrana postaja po zagonu avtomobila ne zažene in jo moraš ponovno izbrati. Ne vem, v čem je težava, vendar takšne težave opažam predvsem v kitajskih in korejskih avtomobilih.

Nima smisla poudarjati, da prikaz hitrostnih omejitev ni pretirano dober. Kje pa je? To ne bi bilo tako moteče, če opozorilniki ne bi bili tako zelo glasni. Celo »klikanje« smernikov mi še vedno odzvanja v ušesih, o opozorilih, da naj vrnem pogled na cestišče, pa sploh ne govorim. Še dobro, da lahko s pritiskom na desni večnamenski gumb nekatera opozorila izklopiš vsaj do naslednje vožnje.

Koga bo zmotilo tudi stalno »petje« avtomobila že takrat, ko se mu približaš s ključem v žepu, vendar je animirani obrazek na okroglem zaslonu stebrička na voznikovi strani simpatičen. Tega je tudi precej lažje ignorirati.

Zmogljivostim primerna poraba

Koliko časa boš preživel na polnilnici, ni toliko odvisno od največje moči polnjenja kot od krivulje njenega padanja. Glede na rezultate testa je Zeekr najbolje polniti do približno 50 odstotkov napolnjenosti, saj pozneje moč prehitro pade. Glede na pedigre avtomobila sem bil prepričan, da bo polnjenje hitrejše in bližje rezultatom Zeekrja 001. Še bolje bi bilo, če bi imel za kakšnih deset kilovatnih ur večjo baterijo in 800-voltno arhitekturo.

Kar zadeva doseg, je ta odvisen od načina vožnje in razmer, vendar ga ni vrag, da brez pretiranega omejevanja ne dosežeš približno 350 kilometrov. Dovolj za dnevne vožnje in poti po Sloveniji. Ker zna na izmeničnem toku polniti z močjo 22 kilovatov, tudi ni treba vedno iskati hitrih polnilnic.

Brutalni pospeški in zadovoljiva lega

S pospeški je vedno enako. Tolikšnih ne potrebuje nihče. Povsem dovolj bi bil dve ali tri sekunde daljši čas, a jih vedno znova preizkusim. Najraje takrat, ko poleg mene sedi nič hudega sluteča oseba. Njeni odzivi so nepozabni.

Bolj od tega me veseli, da je vključen način vožnje z enim pedalom, da je trdota volana v športnem načinu zame primerna in da podvozje nudi dober kompromis med udobjem in dinamično vožnjo. Na trenutke se mi je zdelo celo za odtenek pretrdo, ko je avto poskočil in sem na zadnji plati občutil manjšo hitrostno oviro, čeprav je bila hitrost nižja od dovoljene. Podvozje sicer dobro obvladuje maso vozila, vendar na kratkih zaporednih neravninah ni tako uglajeno, kot bi pričakoval od avtomobila, ki želi nastopati v premijskem razredu. Omenil sem že brutalni pospešek. Zdelo se mi je, da so ob speljevanju za hip kolesa izgubila oprijem, kar je glede na moč in predvsem navor povsem razumljivo.

ZeekrX nudi premijski občutek, odlična zmogljivost, nekaj odličnih idej, hkrati pa ima presenetljivo veliko majhnih napak in programskih nedodelanosti, ki preprečujejo, da bi bil res vrhunski avtomobil v svojem razredu.