Že cesarica je razumele stisko. Kaj pa današnja oblast?

Pred leti je  občina Sodražica obudila staro izročilo iz leta 1752, ko je glavarstvo z dovoljenjem cesarice Marije Terezije uvedlo tržni dan. Vladarica je razumela stisko ljudi in jim zaradi nerodovitne zemlje dala priložnost za trgovanje. Prebivalci so to izkoristili ter iz leske začeli izdelovati čudovite in uporabne izdelke.

Iz teh korenin je pred dvajsetimi leti na podlagi večstoletne tradicije začelo poganjati drevo etnološkega nedeljskega srečanja, Tržnega dne. Tri leta pozneje so dogajanje razširili še na petek, namenjen zabavi, ter soboto, posvečeno kulturi in športu, največji sodraški dogodek pa preimenovali v Psoglavske dneve. Čeprav so letos prvič potekali že v prvi polovici junija, prireditev ni izgubila svojega osnovnega poslanstva – obiskovalcem predstaviti bogato tradicijo občine, katere zgodovino že od časov Marije Terezije zaznamuje suha roba.

Ponovno se pojavljajo mladi

To je v uvodnem nagovoru po predstavitvi društev, ki delujejo v občini, poudaril tudi sodraški župan Blaž Milavec. Dejal je, da so predniki s svojo ustvarjalnostjo, pogumom in značilno šegavostjo obstali na teh prostorih.

»Veseli me, da se danes ponovno pojavljajo mladi, ki se s tem vsaj delno ukvarjajo. Čeprav pogosto le kot z dopolnilno dejavnostjo, je pomembno, da znanje ne izgine. Velik del prebivalstva je še vedno povezan z lesarstvom v različnih oblikah, zato verjamem, da ima ta tradicija prihodnost,« je poudaril.

Slavnostni govornik Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki ima po dedku korenine v sodraški občini, je izpostavil pomen tovrstnih dogodkov za slovensko rokodelstvo.

»To je tisto, kar moramo spodbujati, promovirati in negovati, da se bo ohranilo.«

Zakonska podpora rokodelstvu

»Zato se bomo tudi v prihodnje z zakonskimi rešitvami trudili pomagati rokodelcem in vsem, ki delujejo na tem področju, da to znanje ohranijo za prihodnje rodove,« je prepričan. Dodal je, da se bodo o tem ponovno pogovorili tudi z novo vlado in skušali najti dodatne ukrepe za še boljšo podporo temu delu gospodarstva.

Tržni dan je dan, ko se predstavljajo predvsem rokodelci. Letos je bilo njihovih stojnic 30.

»Kot vidite, se na Tržnem dnevu prepletajo medgeneracijske rokodelske niti in nastajajo lepe zgodbe. Posebej bi izpostavil dva domača obrtnika, Požarja in Koširja, ki z novimi lesenimi izdelki predstavljata svež pristop v naši panogi. Njuni izdelki so inovativni, v tujini zelo cenjeni in predstavljajo dobro priložnost za razvoj ter prepoznavnost obrti,« je pravo pot nakazal Gregor Pirc, predsednik zadruge In situ Sodražica in prav tako priznan rokodelec.

Simon in Jože

Ob njunih stojnicah je bilo mogoče opaziti, da naravna tekstura lesa, različni odtenki in natančna končna obdelava pričajo o urah trdega dela ter ljubezni do lesarske tradicije. Še en dokaz, da rokodelstvo v teh krajih ostaja živo, inovativno in tesno povezano z naravno dediščino.

»Res je, da veliko naredi milimetrsko natančen stroj, a vseeno dobra tretjina dela ostane ročnega, tudi pri detajlih, ki očem niso vidni. Pri tem uporabljam različne vrste lesa. Gre za družinsko tradicijo. Oče je izdeloval lesene fasade in stole, svoj čas pa tudi glavnike ter ročaje za čopiče. Asortiment se spreminja, kar navsezadnje zahteva trg,« je dejal Simon Košir iz Sodražice.

Med razstavljenimi izdelki so izstopale vrhunske masivne rezalne deske iz čelnega lesa, stilizirani stenski križi ter reliefne gravure z naravnimi motivi. Veliko zanimanja je požela tudi njegova avtorska lesena družabna igra »Na robu«.

Jože Kožar iz Žimaric je les začel oblikovati že med šolanjem, večji preboj pa doživel v času epidemije covida-19, ko je začel intenzivneje ustvarjati.

»Izdelujem lesene stenske ure, zaponke, prstane, lipove izdelke, metulje, kravate, različne manjše kuhinjske izdelke in obeske. Za eno ročno uro potrebujem tudi do 15 ur dela. Pri tem uporabljam predvsem les, delo pa vključuje veliko natančnih opravil in brušenja. Za zdaj ne poznam nikogar, ki bi to delal na enak način,« je dejal Jože, ki je zaključil višješolski študij lesarstva, danes pa dela v delavnici in ostaja zvest obrti, ki ga veseli.

»Nekoč sem delal v pisarni, vendar me to ni veselilo in se tja verjetno ne bom več vrnil,« pravi.

Metod in Anže

Že skoraj 80 let je z lesom in njegovimi skrivnostmi povezan Metod Jaklič, ena od prepoznavnih sejemskih figur, čigar roke še danes spretno izdelujejo tudi obode za sita.

Kaj bi bil Metod, če svojega znanja ne bi prenesel tudi na vnuka Anžeta? Sedemnajstletnega dijaka Strojne šole v Ljubljani, oba sta doma iz Andola pri Svetem Gregorju, je pred šestimi leti prevzel vonj po lesu v dedkovi delavnici.

»Stopil sem do njega, gledal in poslušal. Natančno je razlagal, kako in kaj. Od takrat mu pomagam in se redno udeležujem suhorobarskih sejmov,« je ponosen Anže.

Dolga rokodelska pot je tudi za Anico Benčina, pletarko iz Zamostca pri Sodražici.

»Že kot čisto majhna sem pletla s svojo mamo, kasneje pa sem za pletarstvo navdušila tudi svojega moža,« pravi in dodaja, da je že od začetka mentorica v Pletarski šoli Rokodelskega centra Ribnica.

»Osnovna surovina pri tej obrti je seveda vrbovo šibje, ki smo ga nekoč spomladi nabirali ob vodi v domačih krajih in ga nato gojili. Danes pa se tega nihče več ne loteva. Šibje, ki je skuhano in obarvano, kupujemo na Češkem,« je še povedala.

Sodraška trojka

Sejemskega vrveža ne bi bilo brez Šedržank, tamkajšnjih podeželank, ki so na stojnice postavile polne peharje sladkih dobrot, hkrati pa poskrbele, da so bili v Sodražici vsi lačni želodci siti.

Neizogibna jed je bila tudi sodraška trojka oziroma enolončnica.

»Zakaj bi skrivale recept? Koleraba, krompir, fižol in zgolj za vzorec ocvirkov. To se je jedlo nekoč in se še danes,« se je slišalo na njihovi stojnici.

»Rokodelstvo je tesno povezano z našo tržno tradicijo, ki je bila v preteklosti zelo živa. Z današnjim dogajanjem jo vsako leto znova obujamo skupaj z rokodelstvom, zabavo in drugimi spremljevalnimi dogodki. Veseli smo, da smo uspeli izpeljati že 20. Tržni dan oziroma 17. Psoglavske dneve,« je v nedeljo proti večeru povedal Evgen Zajc, od februarja predsednik Turističnega društva Sodražica, ki je stopil v velike čevlje svojega predhodnika, legendarnega Janeza Levstka – Čipota, ki je društvo vodil vse od prvih Tržnih dni.

(mgć)