Zaživel zakon, ki tujcem odvzema volilno pravico

Danes začenja veljati nov zakon, ki tujcem onemogoča, da bi lahko še naprej glasovali na lokalnih volitvah.

Drugi dan septembra so stopile v veljavo spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem in dovoljenjem za bivanje v Sloveniji onemogoča, da bi še naprej skupaj z domačini lahko na teh volitvah glasovali. Tako se Slovenija pridružuje večini držav članic Evropske unije, ki navkljub velikemu številu tujcev dovoljujejo udeležbo na lokalnih volitvah le svojim državljanom in državljanom drugih držav članic.

Zakon, ki naj bi ga v preteklosti v določenih občinah tudi izkoriščali tako, da so tujcem podeljevali po hitrem postopku dovoljenja za bivanje, močno razburja levi del politike, sa boj najbolj prizadel ravno njeno volilno telo. Od začetka temu zakonu nasprotuje mnoštvo nevladnih organizacij, ki zastopajo v Sloveniji živeče tujce in migrante. Zato so po sprejemu zakona v DZ nemudoma začeli zbirati podpise za referendum. Glavni pobudniki referenduma so bili Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo – AKD Liria. Junija so predali zbrane podpise za začetek referendumskega postopka, zatem so imeli do 5. oktobra čas zbrati 40.000 za razpis referenduma. Vendar pa so včeraj, ko bi se moralo začeti zbiranje, odstopili od svoje pobude, saj so se tudi koalicijske stranke skupaj z Resnico odločile prisluhniti volji ljudstva, tako da so julija vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju. Novela zakona je bila tako danes objavljena v uradnem listu in je tudi začela veljati.

Levici uvoz novih volivcev ustreza

Čeprav gre pri sami noveli za več različnih sprememb, je v središču ravno odvzem volilne pravice tujcem. Natančneje, volilna pravica na lokalnih volitvah je odvzeta državljanom tretjih držav s stalnim bivanjem v Sloveniji. Zakonske spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Medtem je bila leva opozicija, ki jo sestavljajo Gibanje Svoboda, SD ter Levica in takrat skupaj z njo še Vesna, odločno proti. Njihovo nasprotovanje zakonu tako le potrjuje že dolgo znano strategijo, da gre pri migracijah pravzaprav za uvažanje novih volivcev.

Levica računa na ustavno sodišče

Kljub temu, da so umaknile svojo pobudo za referendum, pa nevladne organizacije in leve stranke nadaljujejo z bojem za interese tujcev na slovenskih tleh. Opozicija je namreč napovedala vložitev zahteve za ustavno presojo sprememb zakona s predlogom za začasno zadržanje. Menijo, da lahko le ustavno sodišče odloča, če je tovrsten odvzem pravic, ki so bile v veljavi 24 let, ustaven. Ustava sicer to vprašanje prepušča zakonodaji, in s tem državnemu zboru.  Aktivno volilno pravico na lokalnih volitvah je tujcem v Sloveniji sicer leta 2002 podelila vlada Janeza Drnovška. Če bo sodišče sprejelo predlog opozicije, bo zakon začasno zadržan in spremembe ne bodo veljale za letošnje lokalne volitve 15. novembra.

Pobudniki referenduma so se sedaj obrnili na ustavno sodišče.
(Foto: STA)

Parlamentarna  zakonodajno-pravna služba (ZPS) se sicer pridružuje opoziciji, češ da bi lahko sprememba zakonodaje, ki tujcem omogoča “temeljno politično pravico” – katere slovenski državljani nimajo v njihovih državah – pomenila “poseg v načelo zaupanja v pravo.”

Predlog novele sicer prinaša spremembe tudi v ureditev pri volitvah v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Sprememba zakona v letu 2024 je določila, da se volitve v ožje dele občine izvajajo v eni volilni enoti, sedaj pa bi znova omogočili, da se lahko znotraj posameznega ožjega dela občine oblikuje več volilnih enot, za kar pa morajo občine še spremeniti občinske odloke.

A. S.