Zavajanje tedna: »Najuspešnejše svetovno prvenstvo« – Donald Trump

V nedeljo se je zaključilo najdaljše in najštevilčnejše svetovno prvenstvo doslej, ki je sprožilo številne kritike in negodovanja nad vsem nogometnim in obrobnim dogajanjem. Za marsikoga predolg turnir, ki je na uvodu postregel z nekaterimi nepomembnimi oziroma nezanimivimi tekmami, je trajal več kot 5 tednov, poleg tega pa se je zdelo, da se na slehernem koraku v najpriljubljenejši šport vtika politika, čeprav so nekateri glavni akterji to zanikali. Več ali manj se je govorilo o ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu in predsedniku FIFE Gianniju Infantinu, ki sta si mundial bolj kot ne podredila. A, gremo po vrsti.

Že veliko mesecev pred samim turnirjem je nogometno javnost zmotilo to, da je na žrebu skupin za svetovno prvenstvo predsednik FIFE »izumil« novo nagrado za mir, ki jo je, začuda ali pa ne, podaril svojemu dobremu prijatelju Trumpu, ki je znan predvsem po širjenju miru po svetu. Tačas sta oba trdila, da se politika ne bo vmešavala v turnir, a glej ga zlomka, sledili so meseci borbe z iransko nogometno zvezo, ki ji ZDA ni dovolila premestitve tekem v Mehiko. Nastop Irana je visel celo na nitki, na koncu pa so se pogodili, da je reprezentanca v ZDA prišla zgolj na tekmo, medtem ko je imela svoj štab v Mehiki. Naslednja stvar je bila prepoved sojenja somalijskega sodnika Omarja Artana na uvodni tekmi prvenstva, ker mu ZDA ni odobrila Vize. Nesrečnika je potem malce potolažil naš Aleksander Čeferin, sicer predsednik UEFE, ki mu je dodelil sojenje prestižnega evropskega superpokala med ekipama PSG in Aston Villa, ki bo v Salzburgu 12. avgusta.

Ko se je prvenstvo začelo, pa smo prišli do velikih negodovanj. Od marketinško naravnanega premora za osvežitev, ki je tekmo razdelil na četrtine, do značilno ameriških šov programov pred, med in po tekmi. Še posebej je izstopal program med samim finalom, ki je proti pravilom trajal 27 minut, čeprav je v pravilih za odmor namenjeno zgolj 15 minut. Prisotnost Shakire, Madonne, Justina Bieberja, Ronalda, Ronaldinha in drugih zvezdnikov je tako zgolj naživciral občinstvo pred malimi ekrani, ki so že tako skoraj zaspali po prvih 45 minutah dolgočasnega finala.

Na tapeti je bilo redno tudi sojenje in neučinkovita pomoč sodnikov v VAR sobi, pa novi senzorji za dotik žoge in morebitno »forsiranje« Argentine in Lionela Messija na poti do ubranitve naslova, kar jim na koncu ni uspelo, vendar so bile vse to zgolj domneve in subjektivne ocene ljubiteljev žogobrca, ki se jih je letos najbolj dotaknila oziroma jih je najbolj razburila odločitev o preklicu rdečega kartona ameriškega reprezentanta Folarina Baloguna. Ta je v šestnajstini finala prejel rdeči karton za prekršek nad bosanskim reprezentantom Tarikom Muharemovićem, nakar je Donald Trump poklical Infantina, ki je kazen izbrisal za tekmo osmine finala z Belgijo (bojda bo prepoved igranja veljala za naslednjo tekmo po prvenstvu). Nekaj nepredstavljivega in zelo nepoštenega do drugih reprezentanc. Sledilo je ogorčenje in zgražanje, ki je zagotovo vplivalo na tekmo, saj je ZDA izgubila s 4:1 proti visokoleteči in motivirani Belgiji, ki jo je takrat podpiral ves svet. Balogunova prisotnost torej ni pomagala, vodilna moža pa sta se vnovič osramotila.

Kljub številnim pritožbam pa je po prvenstvu Trump že izjavil, da je to bilo najuspešnejše prvenstvo doslej, saj ni bilo protestov in kriminala ter da so bile vse tekme podobne Superbowlu. Dejal je, da so se navijači zabavali, da nihče ni želel zapustiti ZDA, da o petkrat višjem zaslužku, kot ga je doslej imel finančno najuspešnejši mundial, niti ne govori. Bojda si skupaj z Infantinom nista nadejala takega uspeha, zato sta že napovedala gostiteljstvo prvenstva čez 12 let, a takrat v lastni režiji. Kljub temu, da se je večina ljudi razburjalo nad novim formatom turnirja z 48 reprezentancami, pa je prvi mož Fife že dejal, da bo poskušal prvenstvo razširiti na 64 reprezentanc že čez dobra 4 leta. Tudi zato je že dobil podporo številni nogometnih zvez in bo na naslednjih volitvah znova glavni kandidat za opravljanje funkcije. Morda pa je v vsej tej kolobociji tudi kakšna pozitivna stvar, in sicer morebitna prisotnost Slovenije na velikem tekmovanju, saj bi tam bila že vsaka tretja reprezentanca. Vprašanje pa je ali bi si sploh želeli biti na takem dogodku, kjer je v ospredju politika, vstopnice za posamezne tekme pa si lahko privoščijo zgolj bogataši. Četudi si glavna veljaka zatiskata oči pred realnostjo in izjavljata velikokrat neumnosti, pa še vedno štejejo v takih primerih mnenja oboževalcev.

Andraž Velkavrh