Zavajanje tedna: Influencerji kot “strokovnjaki”

Instagram, TikTok in YouTube so postali pomemben vir informacij o prehrani, zdravju, vadbi, kozmetiki, financah in praktično vsem, kar si lahko zamislimo. Težava nastane, ko priljubljenost posameznika začnemo enačiti z njegovo strokovnostjo. Influencer z več sto tisoč sledilci lahko govori zelo prepričljivo, nastopa samozavestno in svoje trditve podkrepi z videzi, grafikoni ali besedami, kot so »znanstveno dokazano«. Toda število sledilcev ni dokaz znanja, izobrazbe ali zanesljivosti informacij.

To ne pomeni, da influencerjem nikoli ne smemo verjeti. Nekateri so na svojem področju dejansko usposobljeni strokovnjaki, drugi pa imajo veliko praktičnih izkušenj, ki so lahko koristne. Ključno je vprašanje, na podlagi česa neko osebo sploh obravnavamo kot avtoriteto. Če nekdo svetuje glede prehrane, zdravil, duševnega zdravja ali zdravljenja bolezni, je smiselno preveriti njegovo izobrazbo, področje strokovnega dela in predvsem, ali njegove trditve podpirajo kakovostni znanstveni dokazi.

To je še posebej pomembno pri zdravstvenih vsebinah. Sistematični pregled raziskav, objavljen leta 2026 v reviji Psychonomic Bulletin & Review, je analiziral 25 raziskav o vplivu strokovnosti vira na prepričljivost zdravstvenih informacij na družbenih omrežjih. Rezultati so pokazali, da so bili ljudje le nekoliko bolj prepričani v zdravstvene trditve, kadar jih je podal strokovnjak, pri čemer je pomembno vlogo igrala tudi splošna verodostojnost vira. Sama oznaka »strokovnjak« torej še ne zagotavlja, da je informacija pravilna.

Poseben problem nastane, ko se strokovnost pomeša z oglaševanjem. Influencer lahko izdelek iskreno uporablja in je z njim zadovoljen, vendar njegova osebna izkušnja še ne pomeni, da bo imel izdelek enak učinek na vse druge. Še manj pomeni, da je izdelek znanstveno dokazano učinkovit. Ameriška Zvezna komisija za trgovino (FTC) pri oglaševanju izrecno poudarja, da mora biti priporočilo resnično in nezavajajoče, trditve o učinkovitosti pa morajo imeti ustrezno dokazno podlago.

Zato je pomembno tudi, ali influencer jasno pove, da je za priporočilo plačan, da je izdelek dobil brezplačno ali da je z blagovno znamko kako drugače poslovno povezan. Takšna povezava lahko vpliva na to, kako gledalec oceni priporočilo. FTC zahteva, da so takšne materialne povezave jasno in vidno razkrite. Oznake, ki jih uporabnik težko razume, niso dovolj. Bistvo je, da povprečen gledalec takoj razume, da gre za oglaševalsko povezavo.

Še en opozorilni znak je, kadar influencer iz ene vrste izkušenj naredi univerzalno pravilo. »Meni je pomagalo, zato bo tudi tebi« ni znanstvena metoda. Enako velja za fotografije pred in po uporabi izdelka, osebne zgodbe o hujšanju ali trditve, da je določeno živilo, prehransko dopolnilo ali postopek »pozdravil« neko težavo. Osebna izkušnja je lahko resnična, vendar sama po sebi ne dokazuje vzročne povezave. Pri zdravstvenih trditvah je zato veliko bolj pomembno, kaj pravijo kakovostne raziskave in priznane strokovne institucije.

Kako torej prepoznati verodostojnega ustvarjalca vsebin? Ne glejmo najprej števila sledilcev, ampak preverimo, kdo oseba je, kakšne kvalifikacije ima in ali govori znotraj svojega področja. Pomembno je tudi, ali navaja preverljive vire, priznava omejitve svojih trditev in razlikuje med osebnim mnenjem ter znanstveno ugotovitvijo. Dober znak je tudi pripravljenost priznati, da na določeno vprašanje odgovor še ni povsem jasen.

In še najpomembnejše: »strokovnjak na Instagramu« ni nujno strokovnjak za vse. Zdravnik ni avtomatično strokovnjak za prehransko znanost, športnik ni nujno strokovnjak za fiziologijo, kozmetični influencer pa ne postane dermatolog zato, ker vsak dan govori o koži. Tudi prava diploma ne pomeni, da je vsaka izjava posameznika pravilna. Pomeni pa, da imamo vsaj razlog preveriti njegove kvalifikacije in področje dela.

Mit, da je influencer vreden zaupanja zato, ker ima veliko sledilcev, je torej napačen. Priljubljenost meri predvsem doseg, ne pa strokovnosti. Pri vsebinah, ki lahko vplivajo na naše zdravje, denar ali pomembne odločitve, je zato najboljša navada precej preprosta: manj preverjajmo, koliko ljudi neko osebo spremlja, in bolj, od kod prihajajo njene trditve.

Ana Zupan