Zavajanje tedna: Delo od doma pomeni manj stresa in več svobode?

Delo od doma je za marsikoga sinonim za svobodo. Ni jutranje vožnje v službo, ni prometnih zastojev, delovni dan pa je mogoče pogosto nekoliko bolje prilagoditi zasebnim obveznostim. Toda predstava, da delo iz domačega okolja avtomatično pomeni manj stresa, je zavajajoča. Raziskave kažejo precej bolj zapleteno sliko: delo na daljavo je lahko za nekatere zaposlene prednost, za druge pa vir novih obremenitev. Odločilno ni samo to, kje delamo, ampak tudi, kako je delo organizirano.

Mednarodna organizacija dela (ILO) med potencialnimi prednostmi dela na daljavo izpostavlja večjo avtonomijo pri organizaciji delovnega časa in manj časa, porabljenega za pot na delo. Fleksibilne oblike dela lahko prispevajo tudi k boljšemu ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem. Toda ista organizacija opozarja, da se lahko zaradi digitalne povezanosti meja med službo in prostim časom zabriše. Zaposleni lahko začnejo delati dlje, delovni tempo se lahko poveča, službene obveznosti pa se lahko neopazno preselijo v čas, ki bi bil sicer namenjen počitku.

Prav zato je problematična predstava, da je delo od doma enako bolj sproščenemu delu. Če je računalnik ves čas pri roki in službena elektronska pošta prihaja tudi po koncu delovnika, lahko občutek, da moramo biti vedno dosegljivi, postopoma zabriše razliko med delom in prostim časom. ILO med možnimi tveganji teleworka navaja tudi daljši delovni čas, težave z odklopom, socialno izolacijo in prepletanje službenega ter zasebnega življenja.

Da dodatno delo ni zgolj teoretična možnost, kaže raziskava Eurofounda. V njihovem poročilu o pravici do odklopa je 37 odstotkov anketiranih delavcev navedlo, da delajo dodatne ure, da bi opravili naloge, ki jih niso uspeli končati v pogodbeno določenem delovnem času. Pomembno je poudariti, da ta številka ne pomeni, da 37 odstotkov vseh zaposlenih na daljavo redno dela nadure. Gre za delež sodelujočih v konkretni raziskavi, ki so navedli ta razlog za dodatno delo.

Tudi znanstvene raziskave ne podpirajo preproste razlage, da je delo od doma dobro ali slabo za duševno zdravje. Sistematični pregled 64 znanstvenih člankov je ugotovil, da ima telework tako pozitivne kot negativne posledice. Novejši sistematični pregled longitudinalnih raziskav, objavljen leta 2026, je podobno pokazal, da so učinki odvisni od delovnega okolja. Delo na daljavo je bilo povezano z več psihološke stiske, izčrpanosti in tesnobe predvsem tam, kjer so bile prisotne velike delovne obremenitve, intenzifikacija dela, malo podpore ali zabrisane meje med službo in zasebnim življenjem. Po drugi strani so lahko večja avtonomija in podporno delovno okolje učinke izboljšala.

Pomemben dejavnik je tudi občutek povezanosti s sodelavci. Delo od doma lahko pomeni več miru in manj prekinitev, vendar hkrati manj neposrednega stika z ekipo. ILO med možnimi tveganji teleworka zato omenja tudi socialno in poklicno izolacijo ter komunikacijske težave. Če zaposleni nima ustrezne podpore, jasnih pričakovanj in možnosti za komunikacijo s sodelavci in nadrejenimi, lahko delo na daljavo postane precej bolj obremenjujoče.

Po drugi strani pa ni mogoče reči, da je rešitev preprosto vrnitev v pisarno. Fleksibilne oblike dela imajo lahko konkretne koristi. ILO ugotavlja, da lahko fleksibilna organizacija delovnega časa izboljša ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, če je ustrezno urejena. Ključno je torej, da fleksibilnost ne pomeni preprosto »delaj kadarkoli«, ampak da imajo zaposleni dovolj avtonomije, hkrati pa jasne meje in realno delovno obremenitev.

Mit, da delo od doma avtomatično pomeni manj stresa in več svobode, zato ne drži. Prav tako ne drži nasprotna predstava, da je delo od doma nujno škodljivo. Učinek je odvisen od človeka, vrste dela in predvsem pogojev, v katerih je delo organizirano. Če delo od doma odpravi čas, porabljen za potovanje, poveča avtonomijo in omogoči boljše usklajevanje zasebnega življenja, je lahko velika prednost. Če pa pomeni več ur za računalnikom, stalno dosegljivost in občutek, da služba nikoli zares ne konča, lahko udobje doma hitro postane le drugačna oblika delovnega pritiska.

Prava meja zato ni med pisarno in domom, temveč med delom in časom, ko nismo več v službi.

Ana Zupan