Zaradi nizke odkupne cene pšenice kmetje opozarjajo na izgubo že četrto leto zapored

“Težko je razumeti, kako lahko katerikoli sektor preživi ob štiriletnem povprečju izgube,” je po seji dejal Küčan. Proizvodna cena pšenice je sicer med 280 in 290 evri na tono. Borzne cene sicer trenutno ne dosegajo ravni iz preteklih let in se gibljejo okoli 205 evrov na tono, kar je bistveno manj kot v preteklosti, je še pojasnil.

Napovedal je, da se bo komisija v prihodnjih dveh tednih poskušala sestati z novim kmetijskim ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem, da bi ga seznanili z razmerami in pričakovanji. “Z njim želimo govoriti bomo o tem, ali lahko najdemo rešitve že za letošnje leto ali vsaj za prihodnjo setev,” je napovedal.

Komisija je v četrtek ocenila tudi stanje posevkov, ki je po Küčanovih besedah alarmantno. Setev je bila jeseni sicer uspešna in prezimitev dobra, vendar so poznejše vremenske razmere močno vplivale na pridelek.

“Spomladanski sneg, nato sušno obdobje, mraz in zmrzal so pšenico precej prizadeli, dodatno pa še toča, zlasti na območju Podravja in deloma Prekmurja,” je dejal Küčan. Ocenjujejo, da bo zaradi teh dejavnikov pridelek količinsko manjši za najmanj 30 odstotkov.

Kakovost letošnje pšenice je za zdaj težko napovedati, prvi znaki pa bodo vidni ob začetku žetve. Kot je dodal Küčan, bi lahko bila kakovost zaradi ugodnih razmer ob tretjem dognojevanju v maju razmeroma dobra.

Na seji so obravnavali tudi izvajanje sheme izbrana kakovost, ki po Küčanovih besedah ne dosega pričakovanj. Lani je šlo za poskusno leto, v katerem je sodelovalo omejeno število pridelovalcev in odkupovalcev. “Uspeh je bil razmeroma skromen, največ aktivnosti je bilo na Ptujskem ter pri posameznih zadrugah in mlinarjih,” je povedal.

Po njegovi oceni obstaja realna nevarnost, da letos v shemo ne bo vključenih zahtevanih 9000 ton pšenice, kar bi lahko pomenilo, da v prihodnji sezoni ne bo zadostnih količin moke in pekovskih izdelkov iz te sheme. Med težavami je izpostavil tudi pomanjkanje interesa pekovske industrije, ki bi morala predstavljati drugo stopnjo v verigi izbrane kakovosti. “Mlini še izkazujejo določen interes, pri pekih pa ga praktično ni,” je dejal.

Na razmere na trgu pomembno vplivajo tudi visoke svetovne zaloge pšenice. “Zaloge so tako velike, da eno leto pšenice sploh ne bi bilo treba žeti,” je opozoril Kučan in dodal, da so velike tudi zaloge v širši regiji, zlasti na Madžarskem in v Srbiji, ter da se na evropskem trgu pojavlja tudi pšenica iz Ukrajine.

Do začetka žetve, ki bo dala prve konkretne pokazatelje kakovosti pšenice, komisija napoveduje nadaljnje spremljanje razmer in pripravo pozivov zadrugam in odkupovalcem glede organizacije odkupa.