Spomladi se na mnogih domačijah zgodi skoraj neopazen preobrat. Kokoši, ki so pozimi nesle redkeje ali so se za nekaj časa skoraj ustavile, začnejo znova polniti gnezda. Lastnik najprej opazi eno jajce več, nato še drugo, po nekaj tednih pa je razlika že dovolj očitna, da se pojavi vprašanje, kaj se je pravzaprav spremenilo. Hrana je lahko podobna, kokošnjak isti, jata pa nenadoma deluje bolj živahno in produktivno.
Glavni razlog ni skrivnosten, je pa zanimiv. Kokoši zelo močno reagirajo na svetlobo. Daljši dnevi spomladi in poleti vplivajo na njihov hormonski sistem, ta pa spodbuja nesnost. Narava je pri tem precej natančna. Jajca se pogosteje pojavljajo v obdobju, ko je več toplote, več hrane in boljši pogoji za preživetje piščancev.
Svetloba je signal, ki ga kokošje telo dobro razume
Kokoš ne zaznava dneva le skozi oči. Svetloba vpliva tudi na notranji ritem njenega telesa. Daljše obdobje dnevne svetlobe spodbuja delovanje žlez, ki sodelujejo pri uravnavanju hormonov, ti pa vplivajo na jajčnike in nastajanje jajc. Zato se nesnost pogosto poveča prav takrat, ko se dan opazno podaljša.
Pozimi je zgodba drugačna. Krajši dnevi pomenijo manj svetlobnega dražljaja. Telo kokoši takrat pogosto preide v varčnejši ritem. Ob tem se lahko pojavita še mraz in menjava perja, kar dodatno porablja energijo. Rezultat so manj polna gnezda, čeprav je kokoš sicer zdrava.
Daljši dnevi niso edini dejavnik
Svetloba je pomembna, vendar ne deluje sama. Kokoš za redno nesenje potrebuje dovolj kakovostne hrane, beljakovin, mineralov, svežo vodo in mirno okolje. Pomemben je tudi kalcij, saj brez njega lupina ne more biti dovolj trdna. Spomladi in poleti kokoši pogosto več brskajo, najdejo več zelenja, žuželk in drobnih priboljškov, kar lahko dodatno podpre njihovo kondicijo.
Tudi temperatura ima svojo vlogo. Zmerno topli dnevi so za kokoši prijaznejši od mrzlih zimskih juter. Telo ne porabi toliko energije za ogrevanje, zato je več ostane za običajne življenjske procese, tudi za nesnost. Pretirana vročina pa ima lahko nasproten učinek. V pasjih poletnih dneh kokoši pogosto manj jedo, več pijejo in so manj aktivne, zato se lahko število jajc začasno zmanjša.
Domače kokoši, kokošnjakPomladni porast jajc ni naključje
Nesnost je povezana z naravnim razmnoževalnim ritmom ptic. Daljši dnevi pomenijo, da prihaja del leta, v katerem bi imeli piščanci v naravi več možnosti za preživetje. Več je hrane, manj je ekstremnega mraza, dan pa je dovolj dolg za iskanje hrane. Kokoši so sicer udomačene živali, a del teh naravnih mehanizmov je ostal.
Pri domači reji se to pokaže zelo praktično. Marca in aprila se lahko jata postopoma prebudi iz zimskega zatišja. Maja in junija je nesnost pri mnogih kokoših zelo dobra, seveda ob primerni oskrbi. Pozneje poleti lahko vročina ritem znova nekoliko spremeni, jeseni pa se z zmanjševanjem svetlobe in morebitno menjavo perja število jajc pogosto spet zmanjša.
Starost kokoši in pasma močno vplivata na rezultat
Vse kokoši se na pomlad ne odzovejo enako. Mlajše nesnice so praviloma bolj zanesljive in znesejo več jajc. Starejše kokoši lahko še vedno lepo nesejo, vendar navadno redkeje. Pasma ima prav tako pomembno vlogo. Nekatere so vzrejene za visoko nesnost, druge so bolj robustne, mirne ali primerne za domačo rejo, a znesejo manj.
Zato ni nujno, da bo vsak kokošnjak spomladi pokazal enak preskok. Razlika pa je pri večini jat dovolj vidna, da jo lastniki hitro opazijo. Posebej pri kokoših, ki so pozimi skoraj prenehale nesti, je pomladni obrat pogosto zelo očiten.
VEČ O TEJ TEMI: Zakaj umazan kokošnjak hitro postane težava za vse na dvorišču
Kaj lahko naredimo, da bodo kokoši dobro nesle?
Najprej je treba razumeti, da kokoši niso stroji za jajca. Potrebujejo ritem, hrano, varnost in mir. Dobro prezračen kokošnjak, suho nastilje, čista gnezda in zaščita pred plenilci so osnova. Stres hitro vpliva na nesnost. Nenadne spremembe, hrup, napadi kun, lisic ali psov, pomanjkanje vode in pregosta naselitev lahko zmanjšajo število jajc tudi v delu leta, ki bi moral biti najbolj ugoden.
Hrana naj bo prilagojena nesnicam. Ob domačih ostankih in paši je smiselno poskrbeti za uravnoteženo krmilo, saj kokoš za jajce potrebuje precej hranil. Sveža voda mora biti na voljo ves dan. Poleti je to še pomembnejše, ker dehidracija hitro poslabša počutje in nesnost. Pomaga tudi senca, posebej v vročih dneh, ko se kokoši raje umaknejo iz neposrednega sonca.
Nekateri rejci pozimi uporabljajo umetno svetlobo, da podaljšajo dan in ohranijo nesnost. Tak pristop je mogoč, vendar zahteva zmernost. Preveč svetlobe in premalo počitka lahko kokoši obremeni. Pri domači reji se mnogi zato raje sprijaznijo z naravnim zimskim upadom in spomladanskim ponovnim zagonom.
Shranjevanje jajcJajce je tudi pokazatelj počutja jate
Kakovost jajc veliko pove. Trdna lupina, normalen rumenjak in redna nesnost kažejo, da je jata praviloma dobro oskrbljena. Tanka lupina, zelo majhna jajca, nenaden padec nesnosti ali slabo počutje kokoši pa so znaki, da je treba preveriti hrano, vodo, zajedavce, stres ali bolezen.
Spomladansko povečanje nesnosti je torej naraven pojav, ki ga je mogoče lepo podpreti, ne pa izsiliti brez posledic. Kokoši se odzovejo na svetlobo, a za dober rezultat potrebujejo še vse drugo, kar spada k skrbni reji.
Dnevi se daljšajo, gnezda pa govorijo svojo zgodbo
Več jajc spomladi in poleti ni le prijetna posledica lepšega vremena. Gre za natančen odziv živali na svetlobo, toploto in boljše pogoje v okolju. Daljši dan kokošjemu telesu sporoči, da prihaja ugodnejši del leta, zato se hormonski sistem usmeri v večjo nesnost.
Za domačega rejca je to dober opomnik, da se uspešna reja začne z razumevanjem naravnega ritma. Kokoši bodo najbolje nesle tedaj, ko jim pomagamo, ne da bi jih silili. Dovolj svetlobe, miren kokošnjak, dobra hrana, sveža voda in zaščita pred vročino so preprosti ukrepi, ki pogosto pomenijo največ. Pomlad nato naredi svoje, gnezda pa hitro pokažejo, kako močno se življenje na dvorišču odziva na daljše dni.
Objava Zanimiv razlog, da kokoši spomladi in poleti znesejo več jajc se je pojavila na Vse za moj dan.

2 hours ago
14









English (US)