Zakon, ki razdvaja Slovenijo: zbrali dovolj podpisov za referendum – kdo se v resnici boji parlamentarnih preiskav?

Pobudniki referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi so sporočili, da so zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma. A ob velikih besedah o “varovalkah” se odpira tudi drugo vprašanje: komu v resnici ustreza, da bi parlamentarne preiskave ostale lažje ustavljive?

Referendum je vse bližje

Pobudniki referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi so sporočili, da so zbrali 40.000 podpisov, kolikor jih je potrebnih za razpis zakonodajnega referenduma. Po njihovih navedbah so do danes oddali 42.004 podpise, kar pomeni, da bi lahko o uveljavitvi novele jeseni odločali volivke in volivci.

Gre za politično občutljivo temo, ki jo pobudniki predstavljajo kot boj za pravno državo. Med vidnejšimi imeni pobude so Igor Vidmar, Rastko Močnik in Vlado Miheljak, ki opozarjajo, da naj bi novela odpirala vrata političnim zlorabam parlamentarnih preiskav.

Velike besede o zlorabah, a tudi očitki o blokadah

Pobudniki trdijo, da bi politika z novelo dobila preveč proste roke, saj preiskovanci pred začetkom parlamentarne preiskave ne bi več mogli sami na ustavnem sodišču izpodbijati njene zakonitosti. Njihov argument je jasen: parlamentarna preiskava lahko posameznika javno izpostavi, še preden se sploh dokaže kakršnakoli odgovornost.

Toda zgodba ima tudi drugo plat. Podporniki novele opozarjajo, da parlamentarna preiskava ni kazenski postopek, ampak orodje političnega nadzora. In prav tu se pojavi ključno vprašanje: ali referendum res ščiti državljane pred zlorabami ali predvsem omogoča, da se neprijetne preiskave ustavijo, še preden se sploh začnejo?

Po poročanju medijev novela med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, presojo pa bi lahko zahtevala Sodni svet ali generalni državni tožilec. Hkrati novela uvaja tudi sodno varstvo z možnostjo upravnega spora zaradi kršitev človekovih pravic po končnem poročilu komisije.

Kdo se boji parlamentarnih preiskav?

Parlamentarne preiskave so pogosto neprijetne. V njih padajo imena, odpirajo se dokumenti, preverjajo povezave in politična odgovornost. Zato ni presenetljivo, da se ob vsaki spremembi pravil hitro dvigne temperatura.

A če parlament ne more učinkovito preiskovati sumov zlorab oblasti, vpliva, denarja ali političnih omrežij, potem izgubi enega ključnih vzvodov nadzora. In prav zato bo jesenski referendum več kot le glasovanje o eni noveli. Bo tudi preizkus, ali volivci verjamejo opozorilom pobudnikov ali pa bodo v njih videli predvsem poskus, da se parlamentarnim preiskavam znova zaveže roke.

Pripravil: I.M.

VIr: STA

<p>The post Zakon, ki razdvaja Slovenijo: zbrali dovolj podpisov za referendum – kdo se v resnici boji parlamentarnih preiskav? first appeared on NaDlani.si.</p>