Zakaj v SD niso sposobni slediti Pahorjevemu zgledu?

Vlada Janeza Janše je po nastopu oblasti iztegnila roko sodelovanja opozicijskim strankam. Plemenita ideja sodelovanja, ki v tem mandatu nosi ime “Partnerstvo za uspešno Slovenijo”, je bila zavrnjena s strani vseh opozicijskih strank. Tudi s strani Socialnih demokratov, ki so v preteklosti s pridom izkoristili ponujeno roko. 

Kaj je prinašalo oz. prinaša “Partnerstvo za uspešno Slovenijo”? Predogled zakonov deset dni pred njihovo obravnavo na vladi, sodelovanje pri njihovi pripravi, obravnava opozicijskih zakonov, oblikovan bi bil tudi “svet partnerstva”, ki bi služil kot posvetovalno telo.

Partnerstvo so že ad acta zavrnili v Levici, še preden so bili predstavljeni okvirji sodelovanja. Sledila je zavrnitev Svobode z izgovorom, da dokument, ki so ga prejele vse opozicijske stranke, ni vsebinsko opredeljen. Državni sekretar dr. Vinko Gorenak je že pred uradno zavrnitvijo Svobode v zvezi z očitkom o nevsebinskosti dokumenta dejal, da gre za predlog sporazuma, ki je “okvir za usklajevanje zakonov, ki jih želi opozicija sploh usklajevati.”

“Če bi ga prebrali, bi vedeli, da partnerstvo zajema sodelovanje pri vseh zakonih in ključnih vprašanjih za prihodnost države, zato je njihov izgovor brez osnove in samo dokazuje, komu je v resnici mar za skupno prihodnost Slovenije, ki temelji na sodelovanju med vsemi političnimi strankami,” je še povedal.

Dr. Vinko Gorenak (Foto: Matic Štojs)

Nato je prišla zavrnitev Socialnih demokratov, ki so hkrati navedli: “Vrat za dialog ne zapiramo in ostajamo pripravljeni na iskren in odgovoren pogovor o prihodnosti države.” Nato pa navedli svoje nestrinjanje z nekaterimi novelami zakonov, ki so bile sprejete v novem sklicu državnega zbora.

Zadnja se je opredelila Resnica, kjer so pojasnili, da so sicer zadovoljni s ponujeno roko sodelovanja, a da v podpisu sporazuma ne vidijo “nobenega smisla”. Kot je povedal predsednik stranke Zoran Stevanović, bodo še naprej podpirali tiste predloge, ki so za Slovenijo dobri, in zavračali, celo protestirali zoper tiste, ki niso v skladu z njihovim programom ali v korist Sloveniji.

Za komentar odločitev opozicijskih strank smo prosili političnega analitika dr. Matevža Tomšiča.

Politični analitik in profesor Dr. Matevž Tomšič (Foto: Žiga Živulović jr./Bobo)

Tomšič: SD bi lahko našla politično nišo v sredini

“To se mi zdi pričakovano,” pove Tomšič, ko ga povprašamo glede zavrnitve ponudbe za sodelovanje. “Edina stranka, za katero so obstajale možnosti, je bila stranka Socialnih demokratov,” doda. Spomni, da je v času prve Janševe vlade tedanji predsednik stranke Pahor sodeloval s koalicijo. “Vendar predsednik SD ni več Borut Pahor in očitno je v stranki prevladala struja, ki je bolj konfliktno naravnana in zavrača tovrstno sodelovanje,” pojasni. Medtem ko je bilo za Levico in Svobodo že vnaprej skorajda jasno, kako se bosta odločili, “glede na to, kakšen odklonilen odnos imata do kakršnegakoli sodelovanja z desno opcijo. Z njune strani bi bilo karkoli, razen zavrnitve, veliko presenečenje.”

In zakaj v SD niso več sposobni storiti tega koraka? “Odkar je SD vodil Pahor, je minilo že kar nekaj časa. Odtlej je šla stranka močno v levo. Sedanji predsednik Matjaž Han sicer skuša delovati bolj sredinsko in manj radikalno, a stranka ni več na tistih tirnicah, na katerih je bila v času Pahorja,” pove sogovornik in doda, da je bil to čas, ko je bila najbolj uspešna in dobila volitve z relativno večino na državnozborskih volitvah.

“Potem pa je stranki podpora zelo padla in se ni pobrala,” pove.

Se je stranka navznoter radikalizirala? “Ne samo navznoter, tudi navzven. V času Tanje Fajon je šla stranka na celo radikalno levičarske pozicije, da je celo tekmovala s stranko Levica, kdo bo bolj zagovarjal bolj ultralevičarska stališča,” razloži.

Predsednik stranke SD Matjaž Han (Foto: STA)

Bi se Han celo podal v partnerstvo, tako kot je to storil Pahor, a se boji za svoj položaj v stranki? Pred nekaj dnevi smo lahko namreč brali, da ljubljanska izpostava SD zahteva politično, organizacijsko in komunikacijsko prenovo stranke. Bere se kot napad na strankinega predsednika.

Tomšič odgovarja: “Morda njegova pozicija v stranki ni tako trdna, kot je bila Pahorjeva. A tudi Pahorja so konec koncev zamenjali, ker je bil za mnoge preveč sredinski. Han bi morda osebno celo bil pripravljen na neko vrsto sodelovanja, ampak stranka kot taka pa očitno ne.”

“Stranka bi lahko imela idealno priložnost, glede na to, da je del levice tako radikaliziran, da bi lahko v sredini našla politično nišo, a očitno tega premika še vedno niso naredili,” zaključi.

Ž. K.