Zakaj v odnosih ponavljamo vzorce iz otroštva?

Nekaterim partner nekaj ur ne odpiše in se na to požvižgajo. Druge to pahne v obup in začnejo v neskončnost klicati ali pošiljati zaskrbljena sporočila; 'me še imaš rad/a?' Tretji v glavi že pakirajo kovčke. Vsak ima svoje 'finte', ki pa se jih v psihologiji označuje kot vzorce navezanosti. V resnici gre za preživetven vzorec iz otroštva, ko se je otrok moral prilagoditi svojim skrbnikom. Kje ta stari avtopilot sabotira naše odnose in delo ter kaj lahko naredimo glede tega?