Zakaj so naši dedki in babice gradili hiše s kletjo?

Če se ozremo po starejših hišah na podeželju ali v mestih, hitro opazimo skupno značilnost – skoraj vsaka je imela svojo klet. Danes številne novogradnje nastajajo brez nje, nekoč pa je bila klet nepogrešljiv del gospodinjstva. Razlogi za to niso bili le praktični, temveč tudi življenjski, saj so se ljudje precej bolj zanašali na lastno pridelavo hrane in naravne načine shranjevanja.

V času, ko hladilnikov in zamrzovalnikov še ni bilo, je klet predstavljala naravni hladilnik. Zaradi lege pod zemljo je bila temperatura skozi vse leto razmeroma stalna, običajno med 8 in 12 stopinjami Celzija. Takšni pogoji so bili idealni za shranjevanje krompirja, jabolk, korenja, repe, čebule, zelja in drugih pridelkov, ki so morali zdržati do naslednje sezone.

Kleti so bile obenem tudi prostor za shranjevanje ozimnice. Police so bile polne kozarcev vložene zelenjave, marmelad, sokov, kompotov in drugih doma pripravljenih živil. Marsikatera družina je v kleti hranila tudi vino, mošt, kis ali suhomesnate izdelke, saj je hladno in temnejše okolje omogočalo njihovo daljšo obstojnost.

Na kmetijah je bila klet pogosto večnamenski prostor. Poleg hrane so vanjo shranjevali orodje, semena, lesene sode in druge pripomočke, ki jih niso potrebovali vsak dan. Ker je bila zaščitena pred vremenskimi vplivi, je nudila varno mesto za številne dragocene stvari. Klet je imela pomembno vlogo tudi med vojnami in naravnimi nesrečami. V času zračnih napadov so se ljudje pogosto zatekli vanjo, saj je nudila več zaščite kot bivalni prostori.

Danes je gradnja kleti precej dražja kot nekoč. Zaradi višjih stroškov izkopa, hidroizolacije in gradbenih del se številni investitorji odločijo, da hišo zgradijo brez nje. Ker imamo sodobne hladilnike, zamrzovalnike in shrambe, klet ni več življenjsko nujna, temveč predvsem dodatna možnost za shranjevanje.

Kljub temu marsikdo še danes prisega na klet. V njej lahko hranimo živila, vino, orodje, športno opremo ali kurjavo, hkrati pa ostaja prostor s prijetno nizko temperaturo tudi v najbolj vročih poletnih dneh.

Čeprav se način življenja spreminja, ostaja klet simbol časov, ko so bile hiše zasnovane predvsem z mislijo na samooskrbo, varčnost in dolgoročno shranjevanje pridelkov. Zato ni presenetljivo, da številne stare hiše brez kleti skorajda ne obstajajo, medtem ko se danes zanjo odločajo predvsem tisti, ki cenijo dodatni prostor in tradicionalen način shranjevanja hrane.

M. G.