Zakaj Slovence iz Dubaja vozimo domov čez puščavo namesto z letalom – in zakaj se je Hrvaška znašla, Slovenija pa ne

Primer Slovencev, ki so obtičali v Dubaju, je odprl resna vprašanja o odzivu slovenske diplomacije in organizaciji pomoči državljanom v tujini. Namesto hitre repatriacije z letalom se je del potnikov znašel na dolgi poti skozi puščavo do druge države, od koder naj bi šele nadaljevali pot proti Evropi. Kritiki zato sprašujejo: ali država res ni mogla organizirati neposrednega leta domov?

V javnosti se vse glasneje pojavlja očitek, da je bila reakcija zunanjega ministrstva prepočasna in premalo odločna. Na čelu ministrstva je Tanja Fajon (SD), ki je odgovorna za koordinacijo diplomatske pomoči slovenskim državljanom v tujini.

Hrvaška vlada je na primer v zadnjih dneh začela organizirati aktivno evakuacijo svojih državljanov iz Dubaja in Združenih arabskih emiratov, kjer je zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu obstalo več njhovih turistov in delavcev. Po informacijah hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve je minister Gordan Grlić Radman stopil v neposreden stik z zunanjim ministrom Emiratov – v pogovorih so se dogovorili za logistično pomoč in organizacijo posebnih letov za prevoz hrvaških državljanov nazaj v Evropo.

Slovenci skozi puščavo – pot je lahko nevarna

Po poročilih so nekateri Slovenci iz Dubaja najprej potovati z avtobusi ali avtomobili čez puščavske meje do sosednjih držav, kjer so iskali povezave za nadaljnje lete proti Evropi. Takšna rešitev je po mnenju številnih ne le zamudna, temveč tudi logistično in varnostno vprašljiva.

Kritiki opozarjajo, da so druge države v podobnih primerih pogosto organizirale posebne čarterske lete ali vključile svoje državljane na evakuacijske polete zavezniških držav. Slovenija pa naj bi se odločila za precej bolj zapleteno pot.

Kje je učinkovita diplomacija se sprašuje opozicija?

V takšnih kriznih situacijah je ključna hitra diplomatska akcija: usklajevanje z letalskimi družbami, partnerji v EU in lokalnimi oblastmi. Prav zato se pojavlja vprašanje, ali je ministrstvo izkoristilo vse možnosti, ki jih ima država članica Evropske unije. Pogosto se poudarja, da diplomacija ni le protokol in sestanki, ampak predvsem zaščita državljanov, ko se znajdejo v težavah daleč od doma.

Primer je odprl širšo razpravo o pripravljenosti države na krizne razmere v tujini.
Ali ima Slovenija jasen načrt za evakuacijo svojih državljanov? Ali lahko majhna država učinkovito organizira takšne operacije? In predvsem – zakaj so morali Slovenci najprej čez puščavo, namesto da bi jih država pripeljala neposredno domov – tudi s pomočjo tujih letalskih družb in preko pomoči sosednjih držav.

Portal Os