Zakaj pri Jankoviću ni hišnih preiskav? Primer, ki odpira neprijetna vprašanja o enakosti pred zakonom

Dva župana, dva primera domnevne korupcije, a povsem različen odziv organov pregona in pravosodja.

LJUBLJANA – Medtem ko so v primeru nekdanjega moravškega župana Milana Balažica v zgolj nekaj dneh sledili sodna odredba, hišne preiskave, pripor in odstop, se pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću po vložitvi zahteve za sodno preiskavo javnost še vedno sprašuje, zakaj podobnih ukrepov ni bilo videti. Razlika med primeroma odpira vprašanje, ali zakon v Sloveniji res velja enako za vse.

Pri Balažicu hiter odziv in obsežna preiskava

Ko je Specializirano državno tožilstvo vložilo predlog za sodno preiskavo zoper Milana Balažica, so se dogodki odvijali izjemno hitro. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani je 25. maja 2026 izdal odredbo, hišne preiskave pa so bile izvedene že 28. maja. Balažic je bil pridržan, odrejen mu je bil 30-dnevni pripor, kmalu zatem pa je odstopil z mesta župana.

Po navedbah iz sodne odredbe naj bi izrabil svoj položaj in vplival na občinske svetnike pri potrditvi spremembe občinskega prostorskega načrta za območje Mošenik v korist podjetja Termit d. d. V zameno naj bi prejel različne koristi, med drugim plačilo kuhinje v vrednosti 26.000 evrov prek računa partnerke Nine Krajnik in 5.770 evrov gotovine. Skupna vrednost dokumentiranih koristi naj bi presegala 50.000 evrov, drugi osumljenci pa naj bi po navedbah preiskovalcev prejemali donacije, sponzorstva, gradbena dovoljenja in občinske pogodbe v zameno za osebne koristi ali politično podporo. Očitki ostajajo predmet sodnega postopka in še niso pravnomočno dokazani.

Fotografija sodne odredbe dodatno razburila javnost

Na družbenih omrežjih je zaokrožila tudi fotografija prve strani sodne odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi VIII Kpd 33904/2026, na kateri so navedeni Milan Balažic in številni drugi osumljenci. Dokument podrobno našteva kazniva dejanja in pravne kvalifikacije, zaradi česar je javnost dobila precej natančen vpogled v potek preiskave.

Pri Jankoviću povsem drugačna zgodba

Septembra 2025 je Specializirano državno tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo tudi zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića zaradi suma korupcije. Kljub temu do junija 2026 javnost ni spremljala hišnih preiskav, pripora ali odstopa z javne funkcije, prav tako niso bile objavljene podrobnosti sodnih dokumentov, primerljive tistim iz primera Moravče. Znano je predvsem, da je bila zahteva vložena in da postopek teče, bistveno manj pa je informacij o njegovem dejanskem poteku. Zaradi tega se pojavljajo vprašanja, zakaj se dva primera domnevnih zlorab županskega položaja razvijata tako različno.

Še posebej bode v oči časovna primerjava. V primeru Moravč je od vložitve dopolnjenih predlogov tožilstva do hišnih preiskav minilo le nekaj dni. Pri ljubljanskem županu pa je od vložitve zahteve za sodno preiskavo preteklo že več mesecev, ne da bi bili javnosti znani primerljivo odločni ukrepi. To samo po sebi še ne pomeni, da organi pregona ravnajo neenako, saj ima lahko vsak postopek svoje posebnosti. Toda razlika v hitrosti in preglednosti je dovolj velika, da pri številnih državljanih ustvarja dvom in občutek dvojnih meril.

Zaupanje v pravno državo se gradi z enakimi merili

Slovenija temelji na načelu enakosti pred zakonom. Če to načelo velja, potem bi morali biti tudi postopki proti nosilcem najvišjih javnih funkcij vodeni z enako odločnostjo, ne glede na politični položaj ali vpliv posameznika. Prav tako velja domneva nedolžnosti, zato noben od očitkov proti kateremu koli osumljencu ni dokazan, dokler o njem ne odloči sodišče.

Pripravil: K. J.

Vir: javno dostopne informacije, sodna dokumentacija in objavljeni podatki o preiskavah

<p>The post Zakaj pri Jankoviću ni hišnih preiskav? Primer, ki odpira neprijetna vprašanja o enakosti pred zakonom first appeared on NaDlani.si.</p>