Zakaj nekateri počakajo s prvo spomladansko košnjo

Prva topla sobota v pomladi marsikoga premami, da bi takoj zagnal kosilnico. Toda v sadovnjaku ali na travniku je lahko prav nekaj tednov potrpežljivosti ena najboljših odločitev za čebele, čmrlje in druge opraševalce. Ti v zgodnjem delu sezone nujno potrebujejo cvetoče rastline za nektar in cvetni prah, hkrati pa nekateri koristni žuželčji opraševalci potrebujejo tudi manj motena mesta za gnezdenje in prezimovanje.

Pomladanska košnja zato ni le vprašanje urejenega videza. Je odločitev, ki vpliva na to, koliko hrane in zavetja bo ostalo v prostoru ravno v času, ko narava spet oživi. Strokovni viri o opraševalcih poudarjajo, da so zanje pomembni raznoliki cvetovi skozi sezono, manj pogosto košeni robovi ter območja, kjer rastline in tla niso ves čas močno moteni. Prav zato nekateri lastniki sadovnjakov ne hitijo s prvo košnjo in travo skrajšajo šele malo pozneje ali pa kosijo le delno.

Visoka trava

Opraševalci spomladi iščejo hrano tam, kjer jo najdejo

Zgodnja pomlad je za opraševalce občutljivo obdobje. Čebele in druge žuželke začnejo znova iskati hrano, vendar je cvetočih rastlin v tem času še razmeroma malo. Če so v sadovnjaku ali na travniku regrat, bela detelja, mrtva kopriva, marjetice ali druge cvetoče rastline, lahko prav te pomenijo pomemben zgodnji vir energije. Univerza v Minnesoti poudarja, da čebele potrebujejo raznolike cvetove, ki cvetijo ob različnih časih, saj tako dobijo nektar in cvetni prah skozi celotno sezono.

Pogled, da mora biti vse že marca ali aprila povsem nizko pokošeno, je zato pogosto bolj estetska kot ekološka odločitev. V resnici nekoliko višja in razgibana trava v določenih delih parcele pomeni več življenja. Ni nujno, da je celoten sadovnjak videti divji. Dovolj je že to, da prvi rez pride nekoliko pozneje ali da se del prostora pusti pri miru.

Zakaj je sadovnjak pogosto boljši od klasične trate?

Sadovnjak ima prednost, ker ni nujno zamišljen kot popolnoma enotna, nizko strižena površina. Pod drevesi in ob robovih lahko nastane prostor, kjer cvetoče rastline vztrajajo dlje. Prav taki prehodi in manj intenzivno negovani pasovi pogosto koristijo opraševalcem bolj kot popolnoma kratko pokošena trata. Strokovna priporočila za kmetijske površine omenjajo, da so za čebele koristna polnaravna območja, robovi, zavetni pasovi in manj pogosto košeni deli zemljišča.

Kaj narediti, če kosilnica po zimskem spanju ne vžge?

Zakaj prenagljena košnja ni najboljša izbira

Košnja sama po sebi ni težava. Težava nastane, kadar je prezgodnja, prenizka ali povsod enaka. Ponekod opozarjajo, da že preprosta sprememba v ritmu košnje lahko koristi opraševalcem. Njihovi viri navajajo, da odlašanje s košnjo in manj pogosto košenje povečata količino cvetov, ki so žuželkam na voljo, ter lahko prispevata k večji raznolikosti čebel.

Prenizka košnja ima še eno slabost. Opraševalcem ne vzame le hrane, temveč lahko prizadene tudi prostor, kjer se skrivajo, počivajo ali gnezdijo. Del divjih čebel gnezdi v tleh in potrebuje razmeroma mirna, manj motena območja. Drugi uporabljajo votla stebla in ostanke rastlin, ki morajo ostati nekaj časa nedotaknjeni. Če vse prehitro “pospravimo”, narava izgubi drobne, a pomembne strukture, ki jih človek na prvi pogled sploh ne opazi.

Ni treba pustiti vsega, pomaga že delna zadržanost

Dobra novica je, da ni treba izbirati med popolnoma neurejenim sadovnjakom in povsem pobrito trato. Smernice za opraševalcem prijazno upravljanje poudarjajo, da pomaga že to, da se kosi manj pogosto, nekoliko višje ali po delih. Tako strokovnjaki v priporočilih za habitat navajajo, da je smiselno kositi po zaplatah in ob različnih časih, saj se tako ohranja večja pestrost rastlin in živali.

Visoka trava v sadovnjaku

Kako ravnati pametno, če želite red in hkrati več življenja?

Najbolj uporabna rešitev za domač sadovnjak je navadno zmernost. Del parcele, kjer največ hodite ali kjer želite bolj urejen videz, lahko pokosite prej. Robove, kotičke pod drevesi ali manj obremenjene dele pa pustite nekoliko dlje. Tako ostane nekaj cvetja za opraševalce, obenem pa vrt ali sadovnjak ne deluje zapuščeno.

Smiselna je tudi višja košnja. Strokovni viri priporočajo, da se takšna območja ne kosijo povsem do tal, ker višja vegetacija ponuja več zaščite in ohranja več cvetočih rastlin. Če na parceli uporabljate sredstva za varstvo rastlin, je previdnost še pomembnejša, saj so opraševalci posebej občutljivi na kombinacijo izgube hrane in izpostavljenosti škropivom.

Kdaj je čas za prvo košnjo?

Enotnega datuma ni. Bolj kot koledar šteje pogled na teren. Če v travi cvetijo zgodnje rastline, če je območje polno čmrljev in čebel ter če trava še ne ovira uporabe prostora, se s prvo košnjo navadno ne mudi. Veliko boljša od hitrega, enkratnega posega je premišljena prva košnja, ki sledi ritmu narave.

Manj naglice, več koristi

Prva spomladanska košnja je dober primer, kako lahko na domačem vrtu ali v sadovnjaku z majhno spremembo naredimo precej. Nekaj dodatnih dni ali tednov brez kosilnice ne pomeni zanemarjenosti, temveč bolj razumen odnos do prostora, ki ni namenjen le človeku. Opraševalci v njem ne iščejo popolnosti, ampak hrano, mir in možnost, da opravijo svoje delo. In prav zaradi tega nekateri spomladi ne hitijo s košnjo.

Zadnja košnja v sadovnjaku je bolj pomembna kot prva – tu je razlog

V naslednjih dneh bo Slovenija polna takšnih prizorov – košnja, sonce in vonj po svežem senu

Zakaj umazan kokošnjak hitro postane težava za vse na dvorišču

Objava Zakaj nekateri počakajo s prvo spomladansko košnjo se je pojavila na Vse za moj dan.