Zakaj mladi trendom sledijo bolj, kot si odrasli pogosto predstavljajo?

Trendi na mlade vplivajo močno, vendar ne vedno enako. Lahko pomagajo pri izražanju identitete, občutku pripadnosti in ustvarjalnosti, hkrati pa povečujejo pritisk po primerjanju, potrebo po potrditvi in strah pred izključenostjo. Največji vpliv danes ne prihaja le iz mode ali glasbe, temveč iz digitalnega okolja, kjer se trendi širijo hitro, neprestano in pogosto brez premora.

To pomeni, da trend ni več le kratkotrajna moda. Za mlade je lahko družbeni signal: kako izgledati, kaj misliti, kaj kupiti, kako govoriti in celo kako naj bi se počutili.

Pri tem ni odločilno le, kateri trend je v ospredju, ampak kako pogosto ga mlad človek srečuje, koliko mu pripisuje pomen in ali ima ob sebi odrasle in vrstnike, s katerimi ga lahko kritično presodi.

Zakaj so mladi za trende posebej dovzetni?

Mladostništvo je obdobje oblikovanja identitete. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da so pritiski vrstnikov in raziskovanje lastne identitete del dejavnikov, ki lahko v tem obdobju povečajo stres in ranljivost za duševne težave.

Zato trendi pri mladih ne delujejo le na ravni okusa. Pogosto posežejo v vprašanja samopodobe, pripadnosti in vrednosti. Če je nekaj “v trendu”, lahko mlad človek to razume kot dokaz, kaj je sprejeto in kaj ni.

Ameriško psihološko združenje opozarja, da so v zgodnjem mladostništvu možganska območja, povezana z iskanjem potrditve in odziva vrstnikov, posebej občutljiva. To poveča moč odzivov na všečke, komentarje in spletno opaznost.

Foto: Samopodoba

Kako se trendi danes širijo drugače kot nekoč?

Nekoč so trende počasneje prenašali televizija, revije in vrstniške skupine. Danes jih oblikujejo algoritmi, vplivneži, kratki videi in nenehno obnavljanje vsebin. WHO za Evropo je leta 2025 opozoril, da digitalno okolje, od družbenih omrežij do sistemov, ki jih usmerja umetna inteligenca, predstavlja dokumentirano tveganje za duševno zdravje otrok in mladostnikov.

To spremeni tempo. Mladi niso izpostavljeni trendu enkrat na teden, ampak večkrat na uro. Ko je trend ves čas prisoten, se lahko zdi kot norma, ne kot izbira.

Primer iz vsakdanjega življenja je preprost: trend vadbe, prehrane ali nege kože se lahko na videz začne kot “zdrav življenjski slog”, v praksi pa mladostnika hitro pahne v občutek, da njegovo telo ni dovolj dobro ali da zamuja nekaj nujnega.

Ali trendi vplivajo samo negativno?

Ne. Trendi imajo tudi koristne učinke, če mladim pomagajo pri raziskovanju interesov, humorja, ustvarjalnosti ali skupnosti. UNICEF poudarja, da socialna omrežja in digitalno okolje nista samo tveganje, ampak tudi prostor povezovanja, izražanja in sodelovanja mladih.

Tudi WHO navaja, da mladostniki, ki digitalna orodja uporabljajo pogosto, vendar ne problematično, lahko poročajo o močnejši podpori vrstnikov in boljših socialnih povezavah.

Smiselno je torej ločiti med sodelovanjem v trendu in podrejenostjo trendu. Prvo je lahko del običajnega odraščanja. Drugo postane problem, ko mlad človek izgubi občutek mere ali začne svojo vrednost meriti po odzivu okolice.

Kdaj trend postane pritisk?

Trend postane pritisk takrat, ko ni več le zanimiv predlog, ampak tiho pravilo. To se pogosto pokaže pri videzu, telesu, oblačilih, dragih izdelkih, “pravilnem” življenjskem slogu ali vedenju na spletu.

UNICEF opozarja, da imajo družbena omrežja močno vlogo pri oblikovanju telesne samopodobe mladih. Posebej opozarjajo na znake, kot so preskakovanje obrokov, pretirana osredotočenost na dodatke in praške, izogibanje hrani ali ujetost v dietne in fitnes trende.

Mit: Če mlad sledi trendom, je nujno površen.
Dejstvo: Sledenje trendom je pogosto način vključevanja v skupino. Težava nastane, ko trend začne voditi samopodobo, porabo denarja ali vsakodnevne navade.

Kdaj je to res problem in kdaj le sprožilec?

Res problem je takrat, ko trendi rušijo spanec, odnose, učenje, prehrano, gibanje ali občutek lastne vrednosti. Ameriško psihološko združenje opozarja, da uporaba družbenih omrežij ne bi smela posegati v spanje, telesno dejavnost in osebne stike. Uporaba tehnologije v uri pred spanjem je povezana z motnjami spanja.

Foto: Rušenje potrebe po učenju

Včasih pa trend ni glavni problem, ampak sprožilec. Mladostnika ne prizadene le modni ali lepotni trend, ampak že prej prisoten občutek, da ni dovolj sprejet, slišan ali varen v svojem okolju.

Koristno vprašanje je: ali bi me ta trend tako močno prizadel tudi, če bi se sicer počutil sprejetega, spočitega in varnega?

Kaj če sem del težave tudi jaz?

To vprašanje velja za starše, šole in širše okolje, ne kot obtožba, ampak kot preverjanje. Odrasli včasih kritizirajo mlade zaradi “neumnih trendov”, hkrati pa sami utrjujejo ista merila: uspešnost brez premora, popoln videz, stalna dosegljivost in javna podoba brez napak.

Na notranji ravni je lahko mlad človek bolj ranljiv, če je utrujen, pod stresom ali brez občutka nadzora. Na odnosni ravni pa težavo povečajo slabi dogovori doma, pomanjkanje posluha in občutek, da mora biti vedno “v redu”.

NIJZ opozarja, da so stiske mladostnikov povezane tudi s pritiski in ideali, ki jih družba spodbuja na družbenih omrežjih, zlasti z občutkom, da morajo biti uspešni na vseh področjih, popolni in stalno dobro razpoloženi.

Kako se to kaže v Sloveniji?

Slovenski podatki kažejo, da tema ni abstraktna. Safe.si je leta 2025 v raziskavi Digi.dr poročal, da večina mladih, ki družbena omrežja uporablja vsaj nekajkrat mesečno, na teh platformah dnevno preživi med eno in tremi urami. Dekleta pogosteje poročajo, da tam preživijo več časa, kot bi si želela.

Ista raziskava kaže tudi na stik s škodljivimi vsebinami in na povezavo med daljšo uporabo omrežij ter večjo izpostavljenostjo spletnemu nasilju. To je pomemben slovenski okvir: pri vplivu trendov ne gre samo za okus in slog, ampak tudi za varnost, duševno počutje in kakovost odnosov.

NIJZ ob tem poudarja, da je mladostnikom z resnejšimi težavami smiselno pomoč poiskati pri pediatru ali v centrih za duševno zdravje za otroke in mladostnike. To pomeni, da v Sloveniji pomoč obstaja, če trendi, primerjanje ali spletni pritiski začnejo ovirati vsakdanje delovanje.

Foto: Iskanje pomoči pri pediatru

Kaj lahko mlad ali starš naredi takoj?

Prvi korak ni prepoved vsega, ampak razumevanje vpliva. Kratek praktičen začetek je lahko tak:

• preveri, po katerih vsebinah se po uporabi počutiš slabše, nemirno ali manjvredno
• omeji profile in trende, ki temeljijo na sramu, primerjanju ali izključevanju
• o trendih govori konkretno, brez posmeha in brez pridiganja
• varuj spanec, posebej zadnjo uro pred nočnim počitkom
• če trend začne vplivati na hrano, telo, denar, samopodobo ali odnose, težave ne zmanjšuj

Pri mlajših mladostnikih APA priporoča spremljanje, pogovor in usmerjanje, ne le nadzora. Najslabša kombinacija je popolna prepuščenost algoritmom in popolna odsotnost pogovora doma.

Kaj si je vredno zapomniti?

Trendi sami po sebi niso sovražnik mladih. Postanejo težava, ko nadomestijo lasten okus, notranji občutek vrednosti in zdravo mero. Mlade najbolj ščiti okolje, v katerem jim ni treba biti popolni, da bi pripadali.

Pripravil: J.P.

Vir: WHO, WHO za Evropo, UNICEF, Ameriško psihološko združenje, NIJZ, Safe.si