Zakaj je znižanje davkov prava pot za Slovenijo?

Že predolgo živimo v prepričanju, da je rešitev za vse težave vedno ista: več davkov, več prerazporejanja, več države. Rezultat? Stagnacija, odhod mladih, visoke cene in občutek, da se trud ne izplača.

Razvojni zakon to logiko obrača. Trajno znižanje DDV na osnovna živila, začasno znižanje DDV na elektriko, plin in ogrevanje, nižji prispevki za samostojne podjetnike, oprostitev prispevka za dolgotrajno oskrbo in razvojna kapica niso darilo bogatim. So priznanje, da denar najbolje deluje, ko ostane pri tistih, ki ga ustvarijo.

Ko ljudem ostane več v denarnici, ga porabijo. Ko podjetjem ostane več, investirajo in zaposlujejo. Ko kmetom in obrtnikom ostane več, preživijo tudi težja leta.

To ni teorija – to je praksa držav, ki so v zadnjih desetletjih napredovale hitreje od nas. 

Nasprotniki opozarjajo na luknjo v proračunu. A pozabljajo, da je največja luknja nastala, ko se je poraba hitro povečevala, produktivnost pa je stagnirala. Država ne more večno jemati vedno več in pričakovati, da bodo ljudje in podjetja še naprej ustvarjali. Enkrat se krog ustavi.

Znižanje davkov ni napad na socialno državo. Je pogoj, da socialna država na dolgi rok sploh preživi. Brez rasti in večje zaposlenosti bodo pokojnine, zdravstvo in oskrba neizogibno pod pritiskom – ne glede na višino davčnih stopenj.

Slovenija potrebuje preobrat. Ne še enega paketa novih obremenitev, ampak okolje, v katerem se delo, podjetnost in odgovornost znova izplačajo. 

Ni pošteno, da nekdo, ki s poštenim delom komaj preživi, zjutraj vstane, dela v težkih pogojih in na koncu meseca komaj zbere za račune. Kar pa je najbolj sporno pa da svojimi previsokimi davki in prispevki vzdržuje sistem, v katerem del ljudi živi na socialni pomoči, ne da bi prispeval enako.

Ko delavec na minimalni plači vidi, da njegov trud financira tudi tiste, ki sistem izkoriščajo, se upravičeno počuti izigranega.

Podatki (Slovenija, 2026):

• Na minimalni plači: okoli 80.000 zaposlenih (približno 7–8 % vseh zaposlenih).
• Na denarni socialni pomoči: 67.181 upravičencev (stanje 1. julij 2026), od tega med registriranimi brezposelnimi okoli 16.700.

Večina v trgovini, na tržnici ali v delavnici že dolgo čuti, da je sistem postavljen narobe. Vse več ljudi je kljub zaposlitvi na pragu revščine. Zato je pomembno, da se glas, ki zahteva manj jemati in več pustiti, ne izgubi v hrupu tistih, ki se bojijo izgubiti nadzor nad tujim denarjem.

Odločitev je na mizi. In tokrat ni samo politična. 

Uredništvo Notranjska