Zakaj biti levičar ni več “kul” in zakaj so mladi naenkrat postali “grožnja demokraciji”

Rezultat državnozborskih volitev je pokazal, da se spreminjajo politične preference mladih. Najmlajši volivci, za katere je doslej veljalo, da so naklonjeni levici, so tokrat pretežno glasovali za desno sredino. Rezultat je tranzicijsko levico šokiral. Zaverovana sama vase to sedaj razume kot psihološki problem in grožnjo demokraciji.

Rezultati Mediane kažejo, da je četrtina (25,47 odstotka) volivcev v starostni kategoriji med 18 in 24 let glasovala za SDS. Za trojček NSi/SLS/Fokus pa 13,45 odstotka volivcev v tej kategoriji. Za Demokrate je v tej starostni kategoriji glasovalo 8,33 odstotka volivcev, za Resnico pa 8,88 odstotka. Volilna udeležba je znašala 69,45 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Rezultat je za tranzicijsko levico šokanten. Doslej so se namreč zanašali na podporo najmlajših volivcev in jo imeli za samoumevno. Navsezadnje so desetletja gradili šolski sistem, medije, kadrovsko politiko in nevladno sfero z namenom, da mladino politično usmerjajo v svoje naročje in jo mobilizirajo na dan volitev.

Mladi so za levico postali psihološki problem in grožnja demokraciji

Medijski diskurz je temu primeren. Tranzicijski mediji spreminjajoče se preference najmlajših volivcev razumejo kot anomalijo. Denimo, na Delu so jih predstavili kot nekakšen psihološki problem. Vsaj naslov članka tako namiguje. Na Večeru pa pišejo o grožnji demokraciji. Če združimo ta “razmisleka”, imajo volivci, ki ne volijo tranzicijske levice, psihološke težave in zaradi tega ogrožajo demokracijo.

Tako so spreminjanje preferenc predstavili na Delu:

Tako pa jih je predstavil Večer:

Vir: Večer

Gre seveda za naravnost absurdne in žaljive razmisleke. Ti razmisleki razkrivajo globoko nedemokratično naravo tranzicijske levice, ki pristaja na demokracijo zgolj takrat, ko je sama na oblasti. Razkrivajo, da ta ni sposobna sobivati v različnosti političnih stališč, in razkrivajo, da je tako ideološko zaslepljena, da drugačemislečih ni sposobna razumeti drugače kot psihološki problem. Razkrivajo, da vsak odmik od stališč, ki jih širijo, razume kot skrajnost.

Zgrešena analiza levice 

Delo je poskusilo tudi pojasniti, zakaj se politične preference mladih spreminjajo. Objavili so intervju s špansko politologinjo, ki pravi, da je spreminjanje političnih preferenc mladih posledica globokih frustracij, zaradi česar se “izgubljena generacija” odmika od sistema. Zakaj so frustrirani? Bojda zaradi prekarnosti, nizkih plač in nedostopnosti stanovanj. Skratka zaradi politik, ki jih obljublja levica, a jih ni uresničila. Zaradi premalo socialističnih politik.

Vir: Delo

Kaj pa, če je ravno obratno res? So se mladi volivci naveličali prevladujoče modrosti na levici, da jim mora država priskrbeti domovanje, in bi to raje storili sami, od države pa zahtevajo zgolj čim manj vmešavanja? Bi mladi raje bili podjetniki in si od države želijo zgolj nižjih davkov? So mladi opazili, kaj vse prinašajo nezakonite migracije, in si želijo sprememb?

Biti levičar ni več “kul” in sesutje informacijskega monopola

Misleci slovenske levice si ne želijo priznati dveh ključnih trendov. Biti levičar ni več “kul”. Kultura se spreminja. Če je bilo še pred leti “kul”, da si zagovarjal nacionalizacijo gospodarstva, ogromne javnofinančne transferje in koketiranje z avtoritarnimi režimi, je danes “kul” biti uspešen. Zgraditi podjetje, zaposlovati, se samouresničiti. Danes je “kul”, da garaš za svoj uspeh in svoje življenje zgradiš z lastnimi rokami, brez pomoči države.

Ž. K.