Zagovornik za upoštevanje vere in prepričanja pri prehrani v vrtcih in šolah

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je ministrstvu za vzgojo in izobraževanje posredoval priporočila, ki se nanašajo na ureditev prehrane v vrtcih in šolah. Lobnik je izpostavil potrebo, da se pri pripravi obrokov bolj dosledno upoštevajo osebne okoliščine otrok in mladostnikov, zlasti vera in prepričanje.

Kot so sporočili iz urada Zagovornika načela enakosti, priporočila zajemajo vse ravni vzgojno-izobraževalnega sistema – od vrtcev do srednjih šol ter zavodov za otroke s posebnimi potrebami in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

Ključni predlog je, da ustanove pri oblikovanju jedilnikov upoštevajo prehranske omejitve, ki izhajajo iz verskih pravil ali osebnih prepričanj, kot je na primer veganstvo.

Zagovornik je opozoril tudi, da bi morale prilagoditve veljati v vseh organiziranih dejavnostih, vključno s šolo v naravi in programi, kot je šola v kulturi. Ob tem je poudaril pomen spoštovanja obstoječih smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, zlasti v delu, ki predvideva dodatno ponudbo brezmesnih obrokov.

Med konkretnimi priporočili je izpostavil potrebo po pravočasni objavi jedilnikov z natančno navedbo sestavin. To bi omogočilo, da se otroci in njihovi starši lažje odločajo o prehrani oziroma pravočasno zagotovijo ustrezno alternativo. Predlagal je tudi možnost odjave od obroka ter v določenih primerih možnost lastne prehrane, kadar ustrezne ponudbe ni mogoče zagotoviti.

Lobnik je opozoril na primere iz prakse, kjer otroci zaradi neustrezno prilagojene prehrane obrokov ne uživajo. Po njegovih navedbah se to dogaja zlasti v primerih, ko jedi vsebujejo sestavine, ki so zaradi vere ali prepričanja za posameznika nesprejemljive, pri čemer otroci pogosto nimajo dovolj informacij o sestavi obrokov.

Ob tem je poudaril, da vprašanje prilagoditve prehrane ne zadeva le verskih skupin. Vse več je tudi primerov, ko posamezniki zaradi osebnega prepričanja sledijo posebnemu načinu prehranjevanja.

Po njegovem mnenju bi bilo treba takšne okoliščine obravnavati enakovredno drugim osebnim okoliščinam, kot je zdravstveno stanje.

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2024 kažejo, da se velika večina vrtcev in osnovnih šol že srečuje z medicinsko predpisanimi dietami. Večina zavodov pri tem ne poroča o večjih težavah, kar po oceni Zagovornika kaže, da bi bilo mogoče na podoben način urediti tudi prehrano zaradi vere ali prepričanja.