»Z novimi površinami do več tovora«

Odločitev hamburškega pristanišča za večja vlaganja v tržaški kontejnerski terminal in državna finančna podpora sta najlepši dokaz, da severni Jadran postaja obetaven in pomemben logistični koridor, ki že zdaj prevzema del ladijskega tovora za velik del Evrope. V prihodnjih letih se bo ta južna transportna pot glede na vsa obstoječa in napovedana vlaganja še razvijala. Italijanska vlada je januarja lani v uradnem listu objavila namero, da bo tržaški pristaniški upravi za osmi pomol namenila 207 milijonov evrov. Družba HHLA, katere lastnik sta mesto Hamburg (50,1) in švicarsko ladjarsko podjetje MSC (49,9), pa bo za osmi pomol prispevala še 109 milijonov evrov. HHLA je sprva napovedovala, da bi terminal zgradili do leta 2028, zdaj pa govorijo o letu 2030. Do zamika je prišlo, ker je tržaško pristanišče več kot leto in pol čakalo na imenovanje predsednika uprave in 668 dni na imenovanje generalnega sekretarja.

O prometu na večnamenski logistični platformi tržaškega podjetja HHLA PLT, ki so jo zgradili v minulih letih in meri 27 hektarjev, ter o bodočem osmem pomolu smo se pogovarjali z izvršnim direktorjem tega podjetja Antoniom Barbaro.

Začnimo z dobro novico. V ponedeljek je funkcijo nastopil novi generalni sekretar pristanišča Natale Ditel, ki bo desna roka predsednika Marca Consalva. Kakšna so zdaj vaša pričakovanja?

Naša pričakovanja ostajajo enaka. Še naprej vlagamo v rast in smo ena redkih pristaniških zagonskih družb v Italiji v sicer zrelem sektorju. Dosegli smo izjemno rast. Z velikim zaupanjem pričakujemo nadaljnji razvoj, tudi zato, ker je predsednik Consalvo že nastopil svojo funkcijo z jasno usmerjenostjo k doseganju ciljev - tako pri projektu osmega pomola kot pri urejanju nove škedenjske postaje. Z usposobljeno ekipo je veliko lažje dosegati rezultate. Izbira vodstva se nam zdi pravilna, saj se kompetence predsednika in novega sekretarja dopolnjujejo. Verjamemo, da bodo do poletja vidni konkretni rezultati, tudi zaradi dosedanjega odličnega sodelovanje z institucijami.

Ampak kljub temu so v tržaškem pristanišču vsi projekti stali dve leti. Kdaj menite, da se bodo dela za osmi pomol premaknila oz. kdaj bo objavljen razpis za javno naročilo?

Upamo, da čim prej, vendar bi bilo to vprašanje bolj primerno za tiste, ki razpise pripravljajo. Mi smo pripravljeni začeti z deli - vse je nared. Na voljo imamo tako javna kot zasebna sredstva za osmi pomol. Verjamem, da bosta predsednik pristaniške uprave in njegov generalni sekretar z vpletenimi ministrstvi našla rešitev.

Osmi pomol brez nove škedenjske postaje nima velikega smisla. Kaj tvegate, če ta projekt ostane blokiran?

Projekt škedenjske postaje je za nas bistvenega pomena, saj je ključen za povezavo med pomorsko in kopensko zmogljivostjo. Projekt osmega pomola prinaša nove priveze in večjo zmogljivost izmenjave z morjem - tako glede števila ladij kot količine tovora. Kopenski transport ima dve komponenti: cestno in železniško. Cestni promet je primeren predvsem za »zadnji kilometer«, medtem ko je za daljše razdalje ključna železnica. Zato je železniška postaja v Škednju izjemno pomembna. Ne bo pomembna le za osmi pomol, temveč za celotno pristanišče in širše zaledje. Že danes imamo povezave z Luksemburgom, Duisburgom in drugimi evropskimi mesti, pojavljajo se prošnje tudi za povezave do Antwerpena.

Potencial tržaškega pristanišča je torej ogromen.

Tako je. Trst je eno najbližjih južnoevropskih pristanišč srednji Evropi, kar mu daje strateški pomen. Danes pa le približno 10% tovora potuje po železnici, čeprav bi bila potreba bližje 50%.

Vaše poslovanje torej že presega zmogljivosti infrastrukture?

Da, naše poslovanje raste hitreje kot javna infrastruktura, zlasti železniška.

Ali ste zaradi tega prisiljeni zavračati tovor?

Trenutno čakamo na nove površine, da bi lahko sprejeli več tovora. Že zdaj pa primanjkuje zmogljivosti za prevoz proti notranjosti.

Kako bi ocenili poslovanje v lanskem letu?

Zavestno smo zmanjšali del generalnega tovora, ki se je preusmeril v sosednja pristanišča, hkrati pa smo zabeležili porast prometa na »morski avtocesti« iz Turčije in tudi rast na področju kontejnerjev.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.