Vse več jih kupi zdaj, plača pa kasneje

Storitev odloženega plačila, znana tudi z angleškim imenom buy now, pay later (BNPL), postaja vse bolj razširjena oblika plačevanja za raznovrstne nakupe. Omogoča namreč, da potrošnik plačilo razdeli na več obrokov. Tak način plačevanja je vse lažje dostopen, saj je denimo ob spletnih nakupih le nekaj klikov stran. Raziskava tržaške javnomnenjske agencije SWG je pokazala, da je storitev »kupi zdaj, plačaj kasneje«, v Italiji že uporabil vsak četrti, kar je za 15 % več od teh, ki so na enako vprašanje pritrdilno odgovorili leta 2023. Odloženo plačilo najpogosteje uporabljajo t. i. milenijci, rojeni med letom 1980 in sredino 90. let prejšnjega stoletja. Štirideset odstotkov vprašanih pozna BNPL, a ga v zadnjem letu nikoli ni uporabil, še dobra tretjina vprašanih pa ne ve, kaj to je.

Kdor ne pozna storitve odloženega plačila, do nje ostaja skeptičen in večinoma ni nagnjen k temu, da bi jo v bližnji prihodnosti uporabil za nakupe v trgovini ali na spletu, medtem ko delež tistih, ki predvidevajo, da bodo v prihodnosti izbrano blago še kdaj plačali na obroke, znaša 27 %.

Pomenljiv del, kar 61 % uporabnikov BNPL storitve priznava, da taka oblika plačila predstavlja pomoč v kontekstu splošne draginje, saj predstavlja edini način, da si lahko dovolijo nakup določenih artiklov ali storitev, ki si jih drugače ne bi mogli privoščiti.Anketa SWG je pokazala tudi, da je zavedanje potrošnikov o nevarnostih "financiranja na klik" precejšnje, saj dve tretjini vprašanih menita, da lahko BNPL spodbuja trošenje oz. nakup stvari, ki jih ne zares potrebujemo, le tri odstotke manj jih meni tudi, da lahko odloženo plačilo privede do izgube nadzora nad izdatki.

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije v povezavi z odloženimi plačili opozarjajo na časovno in psihološko razdaljo. Plačilo s kreditno kartico ali BNPL omogoča, da blago ali storitev dobimo takoj, nakup pa dejansko poravnamo šele konec meseca oz. na obroke. Ravno ta zamik je razlog, da pri takih plačilih ne čutimo vedno prave teže potrošnje, kar že desetletja potrjujejo tudi znanstvena spoznanja vedenjske ekonomije. Pri ZPS so zato oblikovali štiri pravila. Prvo je pravilo 24 ur: če gre za nebistven nakup, počakajmo, da mine en dan in šele potem odločimo, če je res potreben in si ga lahko zares privoščimo. Pred odhodom v trgovino ali obiskom spletne strani si pripravimo seznam: ne kupimo ničesar, kar ni na seznamu. V osebni ali družinski proračun vključimo postavko za nebistvene, prijetne nakupe: ko vemo, da imamo zanje predviden znesek, je verjetnost prevelikih impulzivnih nakupov bistveno manjša. Storitev BNPL večkrat oglašujejo kot "brez obresti": edino pravo merilo za primerjavo ponudb je efektivna obrestna mera, ki v eno samo številko združi vse stroške, opozarja ZPS.