Vroče soočenje na BK TV: Koroška pred volitvami zahteva odgovore

Kdo bo v naslednjih štirih letih sedel v parlamentu in zagovarjal interese Koroške? Prvo veliko soočenje v studiu BK TV je razkrilo globoke razkole med kandidati, ko je beseda nanesla na most v Dravogradu, 3. razvojno os in pomanjkanje pediatrov.

V studiu BK TV se je 26. februarja 2026 odvilo prvo ključno soočenje pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami za 5. volilno enoto. Osem kandidatov je v napetem vzdušju merilo moči na temah, ki Korošce najbolj bolijo: od počasne sanacije po poplavah 2023 do večnih obljub o hitri cesti. Medtem ko so vladni kandidati branili stabilnost, je opozicija s prstom kazala na sistemsko korupcijo in razpadajoče zdravstvo.

Na soočenju so sodelovali: Dušan Stojanovič (Gibanje Svoboda), Alenka Helbl (SDS), Mojca Erjavec (skupna lista NSi, SLS in Fokus), Jure Strah (skupna lista Levica in Vesna), Robert Potnik (Demokrati. Anžeta Logarja), Janko Kopušar (Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča), Nejc Gašper (Pirati) in Jože Lenart (Zeleni Slovenije in Stranka generacij).

Integriteta: Odstopi, golf na Mavriciju in “kurji tatovi”

Soočenje se je začelo neposredno – z vprašanjem integritete. Voditelj Jan Rajh je kandidate izzval, ali bi odstopili, če bi bili v postopku KPK.

Jože Lenart (Zeleni in Stranka generacij) je postregel s konkretno zgodbo iz leta 2024: “Sam sem odstopil kot občinski svetnik Slovenj Gradca, ker je občina potrebovala projektante po poplavah, moj brat pa je bil projektant. Umaknil sem se, da je zadeva lahko tekla naprej.” Po preverbi uredništva ta trditev drži; Lenart je aprila 2024 dejansko odstopil zaradi izogibanja konfliktu interesov. Lenart je bil oster tudi do same Komisije za preprečevanje korupcije: “KPK preganja kurje tatove, velikih problemov pa se umaknejo. Mene so obravnavali zaradi priporočila IT strokovnjaka, nikoli pa niso preverili predsednika vlade, ki je z dobavitelji igral golf na Mavriciju.”

Povsem drugačen odgovor je podal Robert Potnik (Demokrati. Anžeta Logarja), ki je zatrdil: “Nisem v nobenem postopku. Že 16 let sem podžupan Radelj in zoper mene še do danes ni bil uveden noben postopek.” Vendar pa podatki kažejo drugače. Trditev Roberta Potnika ne drži v celoti, saj je po podatkih trenutno v dveh postopkih pred KPK, kjer odločitev še ni bila sprejeta. “Jaz mislim, da danes sem soočen z parlamentarnimi volitvami, jaz verjamem, da bo čas še za lokalne volitve, je pa to ena mantra, ki se pelje že na, če vseskozi sam osebno sem bil tarča že vseh inšpekcijskih pregledov, kar je v Sloveniji možno, večinoma prijav, samo ena je bila izreden pregled, to je to, da tudi pregledujejo tisto moje gospodarsko podjetje, ki nima veze s politiko, moram pa povedati, da je bil KPK, računsko sodišče in policija in do danes še niso ugotovili nobenih nepravilnosti, razen če je gospa, ki me je izzvala, mogoče ve kaj več, da sem v kakem postopku, jaz tega ne vem,” je dejal Potnik. 

Alenka Helbl (SDS) je integriteto definirala kot “delati to, kar govoriš”, hkrati pa je okrcala koalicijo: “Z moralno-etičnega vidika je sporno, da politik s svojimi besedami zavaja in manipulira z ljudmi za politične točke.”

Zdravstvo: 15.000 otrok brez pediatra in “birokratski limiti”

Druga tema, ki je močno razgrela studio, je bilo zdravstvo. Podatki NIJZ so neizprosni: število nedopustno čakajočih strmo narašča.

Mojca Erjavec (NSi, SLS in Fokus) je postregla s pretresljivim podatkom: “Število otrok brez pediatra je trenutno 15.000. To je približno toliko, kolikor se jih rodi v enem letu. Ena celotna generacija otrok je brez pediatra!” Ta trditev drži. Podatki ZZZS za začetek leta 2026 potrjujejo, da je približno 16.500 otrok brez izbranega pediatra, kar dejansko ustreza številu rojstev v preteklem letu. Erjavčeva je bila kritična tudi do vlade: “Imamo 30-odstotno povečanje vseh čakajočih v zadnjih štirih letih. To je rezultat mandata obstoječe vlade.” Faktografski pregled kaže, da je ta trditev pogojno resnična, saj je rast čakalnih dob deloma posledica metodoloških sprememb in staranja prebivalstva, a trend ostaja negativen.

Alenka Helbl (SDS) je opozorila na več kot 500.000 čakajočih v sistemu in izpostavila absurd: “Slovenec gre lahko v tujino in mu ZZZS povrne stroške, če pa gre v Sloveniji k zasebniku, pa povrnitve ni. Dokler zdravstvena zavarovalnica določa, koliko smemo biti bolni, bodo čakalne vrste instrument za prikrivanje birokracije.”

Dušan Stojanovič (Gibanje Svoboda) je branil vladne ukrepe in poudaril pomen digitalizacije: “Podedovali smo 1,7 milijona napotnic iz časa covida. Digitalizacija bo rešila velik problem pri vodenju evidenc. V tem mandatu smo uspeli v regijo pripeljati ogromno zdravstvenih investicij.”

Poplave 2023: Ali so obljube odnesle vode?

Korošci poplav avgusta 2023 ne bodo pozabili. Čeprav je minilo že dve leti in pol, se številni še vedno soočajo s posledicami.

Dušan Stojanovič (Svoboda) je poudaril, da je vlada reagirala hitro: “Zakonodaja je omogočila takojšnja izplačila občinam. Samo za sanacijo in intervencije je bilo izplačanih skoraj 140 milijonov evrov. Koroška je dobila ustrezno pozornost države.” Po podatkih ministrstva za finance te številke držijo, saj je država dejansko sprostila obsežna sredstva za nujno sanacijo.

Vendar pa je Robert Potnik (Demokrati. Anžeta Logarja) opozoril na administrativni krč: “Vlada je hitro odreagirala, a nastale so težave pri umeščanju v prostor. Sistem Ajda je zastarel in ga moramo posodobiti. Lokalni projektanti in geologi so preobremenjeni.” Potnik je izpostavil tudi problematičen most: “Most na strateški cesti Dravograd–Slovenj Gradec bo po trenutnih načrtih zaživel šele leta 2027. To je predolgo!”

Alenka Helbl (SDS) je opozorila na osebne usode: “Gospa iz Zgornje Savinjske doline še vedno živi v kontejnerju, ker ne dobi dokumentov za hišo. Obljube so bile velike, a se na terenu niso zgodile.”

Tretja razvojna os: Leto 2029 kot “zadnji rok”

Ko pride beseda na 3. razvojno os, so Korošci upravičeno skeptični. Gradnja se vleče desetletja, roki pa se nenehno zamikajo.

Dušan Stojanovič (Svoboda) je bil jasen: “Zdaj so jasni roki. Leto 2029 je zadnji rok, ko bi se od Slovenj Gradca do Šentruperta pripeljali po avtocesti. Denar, 1,2 milijarde evrov, je zagotovljen.”

Mojca Erjavec (NSi, SLS in Fokus) mu je ostro replicirala: “V treh letih vaše vlade se ni zgradilo praktično nič, razen rondoja v Konovem. Tunel bodo odprli par dni pred volitvami, da bodo lahko rekli, kaj so naredili. To preprosto ni prioriteta te vlade.”

Jure Strah (Levica in Vesna) je cesto označil za “žilo, ki ti približa center države in omogoča študij”, medtem ko je Janko Kopušar (Prerod) opozoril na ljubljanski centralizem: “Tretja razvojna os je preveč oddaljena od Ljubljane, zato se vedno poriva na stran. DPN je bil sprejet pred desetimi leti, projektov pa še vedno nismo videli.”

Korupcija: Tri milijarde evrov v zraku?

Janko Kopušar (Prerod) je v studiu vrgel bombo: “Po podatkih na vseh nivojih korupcije pri nas letno izgine tri milijarde evrov. To je denar za hitro cesto do Koroške in vse ostale investicije!” Ta ocena je pogojno resnična. Čeprav gre za oceno na podlagi študij Transparency International o korupcijskem tveganju v odstotkih BDP, ne gre za neposredno izmerjen odliv iz proračuna, vendar številka odraža resnost problema v državi.

Razprava se je dotaknila tudi lokalne ravni. Alenka Helbl je izzvala Roberta Potnika glede najema prostorov v Radljah: “Leta 2018 je Računsko sodišče ugotovilo, da je bila stavbna pravica podžupanu podeljena za 150 evrov.” Potnik je odgovoril, da gre za “pošten najem po standardih občinskega sveta”. Dokumenti potrjujejo, da pogodba iz leta 2018 obstaja, vendar se interpretacija o “poštenosti” cene med kandidatoma močno razlikuje.

Rezultati glasovanja: Kdo je najbolj prepričal?

Gledalci so med oddajo glasovali preko QR kode. Skupno je bilo oddanih več kot 900 glasov.

1. Nejc Gašper (Pirati) – prepričal je s svojo neposrednostjo in digitalno agendo, ki jo vidi kot rešitev za birokracijo.
2. Robert Potnik (Demokrati. Anžeta Logarja) – kljub izzivom o KPK so gledalci očitno cenili njegovo poznavanje lokalne infrastrukture in operativne