Vračilo socialne pomoči po smrti: ste kot dedič dolžni vrniti denar namesto pokojnika?

Kaj se zgodi, ko pokojnik zapusti hišo, stanovanje ali prihranke, pred smrtjo pa je prejemal socialno pomoč? Dediče lahko presenetijo zahtevki države, vendar zakon predvideva pomembne izjeme. Preverite, kdo mora vračati denar, koliko lahko država zahteva in kdaj je dediščina zaščitena.

Vračilo socialne pomoči po smrti – kdo mora vrniti denar?

Vračilo socialne pomoči po smrti je vprašanje, ki številne družine preseneti šele med zapuščinskim postopkom. Otroci pričakujejo, da bodo po starših podedovali stanovanje, hišo ali prihranke, nato pa izvedo, da je pokojnik več let prejemal denarno socialno pomoč oziroma varstveni dodatek. Pojavi se strah, da bodo morali državi vrniti več tisoč evrov.

Toda zakonodaja ne določa, da morajo dediči avtomatično vrniti vso socialno pomoč, ki jo je pokojnik prejel. Pravila so precej bolj zapletena in odvisna predvsem od obdobja prejemanja pomoči, vrste prejemka ter premoženjskega položaja pokojnika.

Pomembno je razumeti razliko med vračilom socialne pomoči in omejitvijo dedovanja. Pri slednji država pod zakonsko določenimi pogoji pridobi pravico do dela zapuščine oziroma njegove vrednosti. To ne pomeni, da morajo otroci zgolj zaradi sorodstvenega razmerja plačevati dolgove staršev iz lastnega premoženja.

Vračilo socialne pomoči po smrti zato ni nujno niti takrat, ko je pokojnik pomoč prejemal več let. Odločilno je, katera zakonodaja velja za posamezna izplačila.

Vračilo socialne pomoči po smrti lahko pod določenimi pogoji vpliva tudi na dedovanje družinske hiše.

Kdaj vračilo socialne pomoči po smrti ni potrebno?

Ena najpomembnejših sprememb se je zgodila 1. februarja 2017. Takrat so se začela uporabljati nova pravila, ki so bistveno omejila primere, v katerih država poseže v zapuščino zaradi prejete denarne socialne pomoči.

Za pomoč, prejeto po tem datumu, se omejitev dedovanja praviloma uporablja le pri posebnih primerih upravičencev z nepremičnino, vredno več kot 120.000 evrov, ki izpolnjujejo dodatne zakonske pogoje.

Če je posameznik prejemal običajno denarno socialno pomoč in ni bil upravičenec po teh posebnih določbah, dediči zaradi teh izplačil praviloma ne izgubijo dela dediščine.

Drugače je pri starejših izplačilih. Če je pokojnik pred 1. februarjem 2017 prejemal denarno socialno pomoč več kot 12 mesecev, lahko pride do omejitve dedovanja. Če jo je prejemal največ 12 mesecev, se dedovanje zaradi takšne pomoči ne omeji.

Pri starejših izplačilih je pomemben tudi način izračuna. Zakon določa posebna znižanja zneska, ki se lahko upošteva pri omejitvi dedovanja.

Vračilo socialne pomoči po smrti in meja 120.000 evrov

Znesek 120.000 evrov je eden najpomembnejših podatkov, ki jih morajo poznati dediči. Vendar ga mnogi razumejo napačno.

Ne gre za splošno vrednost dediščine, nad katero bi morala družina avtomatično vračati socialno pomoč. Gre za vrednostni pogoj pri posebni ureditvi dodeljevanja pomoči lastnikom stanovanj oziroma stanovanjskih hiš.

Če je posameznik prebival v lastni nepremičnini, tam imel prijavljeno stalno prebivališče, njena vrednost pa je presegala 120.000 evrov, je lahko pod dodatnimi pogoji prejemal socialno pomoč tudi ob takšnem premoženju.

Center za socialno delo je moral ugotoviti, da si preživetja s to nepremičnino začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati.

V takšnih primerih lahko država po smrti prejemnika zahteva omejitev dedovanja do višine prejete pomoči. Pri določenih upravičencih je pomemben tudi podatek, ali so denarno socialno pomoč v zadnjih 24 mesecih prejeli več kot osemnajstkrat in ali so soglašali z ustrezno zemljiškoknjižno zaznambo.

Višina morebitnega zahtevka za povračilo socialne pomoči je odvisna od zakonskih pogojev in obdobja prejemanja sredstev.

Ali lahko dediči zaradi socialne pomoči izgubijo hišo?

Predstavljajmo si upokojenca, ki je živel v hiši, vredni 180.000 evrov. Zaradi nizkih prihodkov je prejemal socialno pomoč in v nekaj letih skupaj dobil 12.000 evrov.

Če so bili izpolnjeni zakonski pogoji za omejitev dedovanja, lahko država v zapuščinskem postopku uveljavlja vrednost prejete pomoči. Toda to še ne pomeni, da avtomatično postane lastnica celotne hiše.

Dediči imajo možnost, da se obvežejo povrniti znesek, do katerega bi se dedovanje omejilo, in tako podedujejo celotno nepremičnino.

V našem primeru bi to pomenilo, da bi ob predpostavki zakonitega zahtevka v višini 12.000 evrov dediči lahko obdržali hišo, če bi prevzeli obveznost povračila tega zneska.

Takšna odločitev zahteva previdnost, saj zakon predvideva tudi zavarovanje terjatve z zastavno pravico na premoženju iz zapuščine.

Vračilo socialne pomoči po smrti tako lahko vpliva na lastništvo nepremičnine, vendar izguba celotne hiše ni samodejna posledica prejemanja pomoči.

Pred sprejetjem dediščine je priporočljivo preveriti morebitne zahtevke države in možnosti njihovega reševanja.

Ali morajo otroci vračati socialno pomoč svojih staršev?

Veliko otrok se boji, da bodo po smrti staršev prejeli položnico za desetletja socialnih prejemkov. Takšno razmišljanje ne odraža dejanskega pravnega položaja.

Otroci niso osebno odgovorni za vračilo socialne pomoči samo zato, ker so otroci pokojnika. Pri omejitvi dedovanja gre predvsem za vprašanje, koliko zapustnikovega premoženja lahko podedujejo.

Če pokojnik ni zapustil premoženja, iz katerega bi bilo mogoče izvesti omejitev dedovanja, se položaj bistveno razlikuje od primera, ko zapusti vredno nepremičnino.

Kadar pa dediči prostovoljno prevzamejo zakonsko predvideno obveznost povračila zato, da bi obdržali celotno zapuščino, morajo razumeti posledice svoje odločitve.

Pred podpisom dogovora je zato smiselno preveriti izračun zahtevka, pravno podlago in vrednost zapuščine. Družinske vezi same po sebi niso zadosten razlog za nastanek obveznosti vračila.

Koliko denarja lahko država zahteva od dedičev?

Pri vprašanju, koliko znaša vračilo socialne pomoči po smrti, je treba ločiti starejšo in novejšo zakonodajo.

Pri denarni socialni pomoči, prejeti pred februarjem 2017 za več kot 12 mesecev, se od celotnega zneska najprej odšteje dvanajst najvišjih mesečnih izplačil. Preostanek se nato zmanjša še za tretjino.

Poglejmo poenostavljen primer. Pokojnik je 24 mesecev prejemal po 300 evrov socialne pomoči, skupaj 7.200 evrov. Odšteje se 3.600 evrov, kolikor znaša dvanajst najvišjih mesečnih izplačil. Preostalih 3.600 evrov se zmanjša še za tretjino.

Rezultat je 2.400 evrov, kolikor bi v tem primeru znašala omejitev dedovanja ob izpolnjenih preostalih pogojih.

Pri izplačilih po 1. februarju 2017 pa posebna ureditev za upravičence z nepremičnino nad zakonskim pragom predvideva omejitev do celotne vrednosti ustrezne prejete pomoči.

Zato enotna formula za vse prejemnike ne obstaja.

Tudi pri varstvenem dodatku je pomembno, kdaj je bil prejet, saj so se pravila omejitve dedovanja skozi leta spreminjala.

Vračilo socialne pomoči po smrti in varstveni dodatek

Pomembno vprašanje je tudi vračanje varstvenega dodatka, ki ga prejemajo predvsem starejši in druge upravičene osebe z nizkimi prihodki.

Za varstveni dodatek, prejet po 1. februarju 2017, veljajo podobna pravila kot za denarno socialno pomoč. Omejitev dedovanja je predvidena predvsem v posebnih primerih, povezanih z lastništvom nepremičnine, vredne več kot 120.000 evrov.

Za starejša izplačila varstvenega dodatka pa so veljala drugačna pravila, pri katerih je treba upoštevati tudi obdobje prejemanja in takrat veljavno zakonodajo.

Prav zato ni pravilno trditi, da se varstveni dodatek vedno vrača. Prav tako ni pravilna trditev, da se nikoli ne vrača.

Vsak primer zahteva ločeno preverjanje odločb in datumov izplačil.

Ali se vrača tudi izredna denarna socialna pomoč?

Pri izredni denarni socialni pomoči je položaj drugačen. Zakon o socialno varstvenih prejemkih določa, da se dedovanje zaradi prejete izredne denarne socialne pomoči ne omeji.

To vključuje tudi zakonsko določeni obliki pomoči, namenjeni kritju stroškov pogreba in pomoči po smrti družinskega člana, torej pogrebnino in posmrtnino.

Pomembno pa je razlikovati med takšnimi prejemki in primerom, ko je stroške pogreba neposredno krila občina. Za slednje lahko veljajo posebna pravila glede omejitve dedovanja.

Vračilo socialne pomoči po smrti je torej odvisno tudi od tega, za kakšno vrsto pomoči je dejansko šlo.

O omejitvi dedovanja zaradi prejete socialne pomoči se odloča v zapuščinskem postopku, kadar so izpolnjeni zakonski pogoji.

Kako poteka vračilo socialne pomoči na zapuščinski obravnavi?

Zapuščinski postopek je namenjen ugotavljanju zapustnikovega premoženja, njegovih dedičev ter pravic in obveznosti, ki vplivajo na dedovanje.

Če obstaja zakonska podlaga za omejitev dedovanja zaradi socialnih prejemkov, se to vprašanje obravnava v zapuščinskem postopku.

Dediči morajo biti pozorni predvsem na obdobje prejemanja pomoči, njeno skupno višino in pravno podlago za uveljavljani znesek.

Pomembno je tudi, ali gre za pomoč iz državnega ali občinskega proračuna, saj lahko to vpliva na upravičenca do povračila.

Če dediči menijo, da zahtevek ni pravilen, lahko opozorijo na morebitne nepravilnosti in zahtevajo pojasnila. Posebej pomembno je preveriti, ali je bila uporabljena pravilna zakonodaja.

Kako lahko dediči zaščitijo svojo dediščino?

Vračilo socialne pomoči po smrti ne pomeni, da so dediči brez možnosti za zaščito svojih interesov.

Zakon o dedovanju omogoča, da se Republika Slovenija oziroma občina pod določenimi pogoji odpove pravici do povračila pomoči. To pride v poštev zlasti, kadar so dediči zakonec ali otroci pokojnika, ki tudi sami potrebujejo pomoč.

Odpoved je mogoča tudi v nekaterih primerih, ko bi prevzem premoženja za državo ali občino predstavljal breme oziroma povzročil nesorazmerne stroške.

Vendar takšna odpoved ni samodejna pravica vsakega dediča. O njej odloča pristojni upravičenec ob upoštevanju zakonskih pogojev.

Pred sprejetjem odločitve o dediščini je zato priporočljivo pridobiti podatke o vseh socialnih prejemkih pokojnika in preveriti morebitne zahtevke.

Po smrti svojca se družina poleg žalovanja pogosto sreča tudi z vprašanji dedovanja in finančnih obveznosti pokojnika.

Kaj morajo dediči vedeti pred dedovanjem?

Najpomembnejše pravilo je preprosto: prejemanje socialne pomoči samo po sebi še ne pomeni, da bo država po smrti zahtevala denar od dedičev.

Za presojo so odločilni vrsta pomoči, obdobje njenega prejemanja, premoženje pokojnika in konkretna zakonska podlaga.

Še posebej pomemben je datum 1. februar 2017, saj se pravila za starejša in novejša izplačila bistveno razlikujejo.

Če pokojnik zapusti stanovanje ali hišo, se morajo dediči pred kakršnim koli dogovorom prepričati, ali država sploh lahko uveljavlja omejitev dedovanja.

Pravočasno preverjanje lahko prepreči nepotrebne stroške in napačne odločitve ter družini pomaga ohraniti premoženje, ki ga je pokojnik ustvarjal vse življenje.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, PISRS, Freepik, Canva

<p>The post Vračilo socialne pomoči po smrti: ste kot dedič dolžni vrniti denar namesto pokojnika? first appeared on NaDlani.si.</p>