Vojna na Bližnjem vzhodu ovira proizvodnjo helija

V medijih manj izpostavljena, a za tehnološki sektor izjemno pomembna posledica vojne na Bližnjem vzhodu je ovira dobava helija. Tega pridobivajo s frakcionirno destilacijo zemeljskega plina, v katerem je na posameznih nahajališčih lahko tudi dobrih pet odstotkov helija. Zemeljski plin pod visokimi tlaki pri nizkih temperaturah utekočinijo, preostali helij pa nato stopenjsko izolirajo do superčistega helija z nadaljnjim ohlajanjem in adsorpcijo na aktivnem oglju. Eden pomembnejših proizvajalcev helija je QatarEnergy, ki v kompleksu Ras Laffan proizvede okoli 35 odstotkov vsega helija na svetu. Zaradi poškodb objektov med raketnimi napadi so do konca vojne proizvodnjo helija ustavili, pogodbenim partnerjem pa sporočili, da se sklicujejo na višjo silo. Proizvodnjo so ugasnili 4. marca, tri dni za tem pa so potrdili, da ponovnega zagona ne bo, dokler trajajo spopadi. Če bo izpad trajal več kot dva tedna, bodo morali porabniki helija iskati alternativne dobavne verige ali prilagoditi svoje aktivnosti. Med največjimi uvozniki helija iz Katarja je Južna Koreja, ki si tam zagotavlja dve tretjini vsega potrebnega helija. V tehnološkem sektorju ima helij pomembno vlogo pri proizvodnji čipov, saj se uporablja v ključni stopnji hlajenja silicijevih rezin. Proizvajalec pomnilnika SK Hynix je dejal, da so si zagotovili zadostne zaloge in da so poiskali druge dobavitelje. TSMC za zdaj ne načrtuje večjega vpliva na proizvodnjo, situacijo pa podrobno spremljajo. Nekaj podobnega se je zgodilo že leta 2022, ko je ruski napad na Ukrajino povzročil pomanjkanje helija in neona. K sreči so številni porabniki že tedaj diverzificirali svoje dobavne verige. Cene helija so se sicer v zadnjih dneh močno zvišale. Promptne cene so dvakrat višje kot pred vojno, katarski minister za energijo pa opozarja, da bo po koncu vojne trajalo več tednov ali mesecev, da se proizvodnja in dobava stabilizirata. [st.slika 76234]