Vivijana Zorman: Hiša Verdea

Arhitektka Vivijana Zorman je z ekipo opremila enodružinsko hišo v Logatcu. Ker hiša ni pretirano velika, je bilo glavno vodilo pri oblikovanju prostorov kako maksimalno izkoristiti vsak kvadratni meter tlorisa, ob tem pa ohranjati velike, svetle, odprte prostore, ki dihajo. Prav tako je bil izziv kako oblikovati mansardo, da bo kljub stropom v naklonu čimbolj prostorna, svetla in povezana z bivalnim pritličjem.

»Pri projektu hiše Verdea, kjer gre za enoto dvojčka, smo se soočili z izzivom, kako objektu, grajenemu za trg, vdihniti osebni pečat in ga prilagoditi individualnim željam naročnikov. Glavni motiv oblikovanja so bili naravni materiali in barve, zato smo izbrali kombinacijo svetlega hrasta, bele in zelene barve« je povedala avtorica.

Investitorji so arhitekte v proces izbire opreme vključili dovolj zgodaj, da so ti še lahko spreminjali in bistveno izboljšali tlorisno postavitev ter pripravili ustrezne pozicije inštalacij glede na novo razporeditev prostorov. Hiša je zasnovana v dveh etažah (P + M), spodnje nadstropje je v manjši meri namenjeno vhodu, mini kopalnici in tehničnemu prostoru, ves ostali prostor pa zaseda odprt, prostoren bivalni del. Osrednji element so konzolne lesene stopnice, pod katerimi se vije podest v kvarcu, ki je namenjen predalom, koritu za rastline, ob oknu pa se zaključi s knjižnimi policami. Tam so tudi siv kavč in okenska sedalna niša, ki dnevno sobo podaljša in usmeri poglede v naravo. V prostoru je centralno postavljena podolgovata, zaobljena hrastova jedilna miza s tapeciranimi stoli in črnimi okroglimi spuščenimi svetili. Na drugem robu prostora je zelena kuhinja, z zeleno belim kuhinjskim otokom in rdečimi barskimi stoli. Cel prostor na stropu zaokroža vodilo za svetila, ki deluje sodobno in omogoča več scenarijev osvetlitve. Kljub precej drzni izbiri barvne kombinacije in nekaterim nepričakovanim elementom, pritličje deluje harmonično, uravnoteženo, umirjeno in toplo.

V mansardi sta glavna spalnica in delavna soba, ki služi tudi kot soba za goste, proti hodniku predeljeni le s stekleno steno z drsnimi steklenimi vrati. Na ta način sta sobi večji za širino zidu, na hodnik pronica naravna svetloba, prostora pa sta vizualno povezana tudi s spodnjo etažo. V spalnici sta stena in strop oblečena v tapeto z motivom angelskih kril, ki vizualno ublaži poševnino. Postelja ima zaobljeno leseno oblazinjeno vzglavje, podobna okroglina se ponovi tudi v naslonu kavča v delavni sobi. Kopalnica, garderoba in utility so urejeni krožno, in s postavitvijo elementov funkcionalno smiselno izkoriščajo omejen prostor zaradi mansardne poševnine, strešna okna pa prinesejo v prostore dovolj svetlobe, da ti ne delujejo utesnjeno. Pod poševnino sta v kopalnici postavljena prostostoječa kad in tuš, dva umivalnika pa sta postavljena v nišo kjer je strop visok.

Organizacija tlorisa je jasna in izčiščena, mehkobo in toplino pa v prostor vnašajo uporaba lesa, tkanin, mehkih vijug zaves in nežnih vzorcev ter barv.

»Naša želja je bila doseči unikaten in prijeten interier s posebnimi elementi, ki so pisani naročniku na kožo. Čeprav smo bili postavljeni v rigiden okvir hiše za trg, je rezultat vse kaj drugega kot generičen dom.«