Vitovska po zaslugi vinogradnikov vse bolj prepoznavna

Pridelovalci vitovske ne smejo počivati na lovorikah je poziv, ki smo ga danes slišali večkrat. Najpogosteje so ga ponovili v Miramarskem gradu, kjer se je s posvetom sredi dneva začel 20. festival Vitovska in morje. Dogajanje se je nato pod večer nadaljevalo na Devinskem gradu, kjer bo jutri od 18. ure drugi in zadnji večer s pokušnjo.

Dvajseto izvedbo srečanja, ki je namenjeno promociji avtohtonega kraškega vina, je Društvo vinogradnikov s Krasa želelo izkoristiti za analizo dosedanjega razvoja in za pogled v prihodnost. Zato je pripravilo soočanje, na katerem je novinar Stefano Cosma prosil pet razpravljalcev za oceno današnje prepoznavnosti vitovske in njene perspektive.

Vodja tržaške sekcije zveze italijanskih someljejev (AIS) Bruno Cataletto je dejal, da je vitovska v zadnjih 20 letih pridobila na prepoznavnosti zlasti po zaslugi vinogradnikov, a tudi z naložbami v oglaševanje. Po tej poti je treba nadaljevati, je še dodal strokovnjak pokušnje, in pozval vinogradnike k čim bolj složnemu nastopu.

Pomen složnosti je poudaril tudi gostinec Avguštin Devetak, ki si je prislužil bučen aplavz, ko je dejal, da bi bilo treba vključiti v zavezništvo »izgubljene ovčice«. Devetak je sicer natresel še nekaj nasvetov, na primer skrb za to, da se povsod reče in piše vitovska, ko pa se v izgovarjavi ljudi in zapisu še vedno pojavljajo popačenke.

Predsednik Društva vinogradnikov s Krasa Matej Skerlj je ocenil, da je bilo za prepoznavnost vitovske storjeno veliko delo in se zahvalil občinam in stanovskim organizacijam za podporo. Nato je dodal, da je treba vztrajati pri poudarjanju svojevrstnosti sorte, brez vključevanja vitovske v pravilnike drugih vin.

Skerlj se je sicer oglasil tudi zato, da bi uvedel Luco Martinottija, podpredsenika društva Slow Food, ki se zavzema za kakovostno in trajnostno pridelano hrano. Posveta bi se moral udeležiti ustanovitelj Slow Fooda Carlo (Carlin) Petrini, ki pa je prejšnji mesec umrl v 77. letu starosti. Martinotti je dejal, da je Petrini cenil kraške vinogradnike in jih intimno povezoval z garači, ki gojijo trto v Piemontu.

Petrinijev tesni sodelavec je pridelovalcem vitovske ter političnim inštitucijam položil na dušo, naj vlagajo v ozaveščanje ljudi. »Živimo v času, ko še nismo nikoli toliko jedli in tako malo kuhali,« je opozoril Martinotti in poudaril, da se izgublja vedenje o nastanku in vrednosti pridelka. Zato je nujno izobraževati ljudi, jih opozarjati na vrednoto dobre hrane in jih poučiti, med drugim, koliko dela, skrbi in ljubezni priteka z vitovsko. Če bo ta vidik obče znan, se kraški sorti piše lepa prihodnost.

Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.