[Video] Ob 30. jubileju Demokracije o reviji spregovorila urednika Jože Biščak in Metod Berlec

Pogovorna oddaja Aktualno na Nova24TV začela svoje programsko leto z jubilejno temo, revija Demokracija namreč letos praznuje 30 let.

Voditelj Aleksander Rant je ob tej priložnosti gostil nekdanjega odgovornega urednika Demokracije Jožeta Biščaka in trenutnega odgovornega urednika dr. Metoda Berleca. Kot je Rant uvodoma izpostavil, predstavlja Demokracija, ki praznuje rojstni dan 5. septembra, temelj slovenske demokratizacije in vztrajnosti v sicer pretežno levem medijskem prostoru, saj že tri desetletja kljub pritiskom in tožbam vztraja pri svojem poslanstvu širjenja resnice in obveščanja Slovencev in Slovenk.

Sprva sta oba veterana slovenskega novinarstva spregovorila o tem, kako po tridesetih letih vidita revijo Demokracija. Dr. Berlec je izpostavil, da je Demokracija zanj predvsem revija, ki objavlja teme, ki jih drugi zamolčijo. “Bila je glas zamolčanih, ponižanih in razžaljenih v prejšnjem sistemu in kot taka je razbijala slovenski medijski monopol dominantnih levičarskih medijev,” je povedal. Biščak, ki je v preteklosti sodeloval tudi pri številnih drugih revijah, pa je poudaril, da si je po osamosvojitvi medijski mainstream “samo nadel masko demokratičnosti,” kar prihaja prav danes najbolj do izraza. Zato je v novonastali državi obstajala potreba po nekem konservativnem mediju. Tako se je leta 1996 pojavila Demokracija, ki je bila zavezana osamosvojitvi in konservativizmu. Predvsem pa svobodi govora in demokraciji. “Od tod najbrž tudi ime,” pripomni Biščak.

dr. Metod Berlec (foto: Polona Avanzo)

Pritiski od samega začetka

V oddajo se je preko telefona oglasila tudi “de facto” prva urednica Demokracije med leti 1996 in 2001 Vida Kocjan, ki je povedala, da je bil cilj postaviti Demokracijo kot “tednik slovenske pomladi.” Kmalu so se pojavile težave, predvsem ko so začeli objavljati informacije nekdanjega sodelavca Udbe. Tako so Demokraciji, ki je bila sprva še časnik, številni odrekali sodelovanje, pojavljale so se tudi prve tožbe. “V nekem trenutku smo imeli tudi 30 tožb, kar nas je časovno in finančno izčrpavalo,” je povedala bivša urednica. Vendar pa je Demokracija preživela in se obdržala.

Jože Biščak (Foto: Polona_Avanzo)

Potem, ko sta se gosta dotaknila nekdanjih delovnih razmer pred vsesplošno uporabo spleta in tehnologije, ki jo poznamo danes, je voditelj Rant izpostavil, da je Demokracija večino svojega obstoja opozicijski tednik, ki je antisistemski in se postavlja po robu globoki državi. Zaradi tega so pritiski stalnica, o tem pa sta spregovorila tudi gosta. Ker je bil Biščak eden od novinarjev, ki so v začetku 90ih na Delu in na Magu preiskovali zadevo Hit, je bil ob prihodu na Demokracijo že vajen tovrstnih pritiskov. Šlo je za sodelovanje Udbe z italijansko mafijo. Takrat se je soočal tudi z grožnjami. Kar se tiče javnega žigosanja, pa pravi, da se je najhuje začelo v času prve migrantske krize, ko je bil še pri drugem mediju. Bil je prvi, ki je namesto politično korektnega izraza “begunci” uporabljal izraz migranti.

Ožigosan zaradi poročanja o migrantih

To je bil socialni turizem, pravi Biščak, ker pa je o tem odkrito pisal, je bil iz strani osrednjih medijev označen za “rasista.” Kot odgovorni  urednik Demokracije je bil nenehna tarča levičarjev, ob objavi naslovnice pozno poleti 2018, kjer temne roke hlastajo po belem ženskem telesu, pa je “fasal sedem ali osem ovadb.” Celo takratni premier Matjan Šarec je dal jasno vedeti državnim in posredno tudi zasebnim podjetjem, da ne smejo oglaševati v Demokraciji. Biščak ob tem izpostavlja, da se so tiskani mediji včasih lahko preživeli od prodaje, danes pa so zaradi zatona tiskanih medijev oglasi ključni. Ob tem Biščak pove, da je najbolj ironično to, da je bil v tem obdobju Robert Golob kot vodja GEN-I edini, ki je obdržal oglaševanje v Demokraciji. “To sem povedal tudi na preiskovalni komisiji glede financiranja medijev, a se Goloba ne omenja v končnem poročilu,” je še izpostavil.

O grožnjah in pritiskih je svoje izkušnje delil tudi dr. Berlec. Povedal je, da je tega kar precej. Čeprav pa slovenska osrednja javnost velikokrat poročanje Demokracije ignorira, tudi če gre za ekskluzivne zgodbe, jih kljub temu bere tudi nasprotna stran. Ko je bil Kučan predsednik, je imel njegov kabinet naročenih kar 12 Demokracij, je povedal dr. Berlec. V nadaljevanju je povedal, da se ravno s temi zgodbami, ki so ekskluzivne, skuša prebijati medijsko blokado.

“Če se mi ne bi zgodilo, ne bi verjel”

Zatem je proti koncu o svojih izkušnjah z “demokratičnostjo” slovenskih ustanov znova spregovoril Jože Biščak, ki je bil zaradi satirične glose, objavljene v reviji, kot urednik, ki je objavo dovolil, tudi pogojno obsojen. Oba sta se spomnila, da ju je, tako kot avtorja glose, skoraj istočasno na domu obiskala policija, da bi ju glede tega zaslišala. Avtor Aleksander Škorec in Biščak sta bila potem tudi pravnomočno obsojena na pet in šest mesecev  zapora zaradi sovražnega govora. “Takrat so šli pokonci vsi nevladniki,” se spominja Biščak.  Le “sporni” del glose je bil objavljen v medijih, kar se je razširilo na družbena omrežja in sprožilo pogrom. Biščak, ki je na koncu prejel pogojno kazen, pravi, da če se mu to ne bi zgodilo, ne bi verjel, da je tovrstna represija sploh možna.

A. S.