Veste, koliko zaslužijo poslanci?

Volivci bodo 22. marca izvolili nove predstavnike v državnem zboru, ti pa bodo mandat začeli z višjimi osnovnimi plačami, kot jih trenutno prejemajo aktualni poslanci. Plačna reforma je namreč za funkcionarje državnega zbora, vlade in državnega sveta določila, da se jim do izteka sedanjega mandata osnovne plače ne bodo spreminjale, medtem ko se bodo zvišanja začela uveljavljati z novim sklicem.

Do konca leta 2024 so bili poslanci uvrščeni med 56. in 63. plačni razred, kar je pomenilo osnovne bruto plače med 4112,74 in 5412,08 evra. Na novi plačni lestvici, ki velja od leta 2025, ostajajo razvrščeni v iste plačne razrede, vendar so vrednosti razredov višje. Po vseh predvidenih dvigih v okviru reforme naj bi bile leta 2028 osnovne plače glede na današnje višje za 45 do 55 odstotkov in bodo znašale med 6372,51 in 7837,38 evra bruto (brez usklajevanja z inflacijo).

Reforma dvigov ni prinesla čez noč, temveč postopno. Poslanci novega sklica, ki bodo v poslanske klopi sedli predvidoma aprila, bodo že ob nastopu mandata deležni dveh plačnih dvigov, ki jih je večina zaposlenih v javnem sektorju že prejela. To pomeni, da bodo njihove osnovne plače od sedanjih višje za približno 11 do 13 odstotkov. Nadaljnja zvišanja sledijo s 1. junijem in nato še s 1. decembrom, ko sta predvidena tretji in četrti plačni dvig.

Na končno višino plač bo vplivala tudi delna uskladitev z inflacijo. S 1. aprilom letos je predvidena 0,9-odstotna uskladitev. Če bo rast življenjskih potrebščin presegla 1,6 odstotka, bo uskladitev sledila tudi prihodnje leto, kar pomeni, da bodo končne plače leta 2028 lahko še višje od trenutno predvidenih.

Najvišjo plačo ima predsednik državnega zbora. Osnovna bruto plača sedanje predsednice Urške Klakočar Zupančič znaša 6087,86 evra. Njen naslednik bo ob začetku mandata prejemal 6743,82 evra bruto, ob upoštevanju 0,9-odstotne uskladitve z inflacijo pa približno 6800 evrov bruto. V drugi polovici mandata, po vseh izvedenih dvigih, naj bi plača predsednika presegla 8820 evrov bruto oziroma ob upoštevanju omenjene uskladitve približno 8900 evrov bruto.

Na višino plače poslancev vplivajo tudi dodatne funkcije in naloge v državnem zboru ter njegovih delovnih telesih, pa tudi dodatek za delovno dobo. Po podatkih o dejanskih bruto izplačilih v zadnjem letu je plača predsednice DZ v zadnjih mesecih znašala približno 6500 evrov bruto. Med najbolje plačanimi so bili še podpredsednik DZ Danijel Krivec ter vodji največjih poslanskih skupin Svobode in SDS, Nataša Avšič Bogovič in Jelka Godec, z nekaj več kot 5900 evri bruto.

Med poslanci z nižjimi bruto izplačili sta bila v zadnjih mesecih pogosto Miha Kordiš in Andrej Poglajen, z okoli 4260 oziroma nekaj več evri bruto mesečno.

Poslanci so poleg osnovne plače upravičeni tudi do povračila stroškov za prevoz, prehrano in ločeno življenje. Na voljo imajo sredstva za izobraževanje in službena stanovanja ter mesečni pavšal za delo v volilni enoti, ki znaša med 500 in 800 evri.