Velike investicije, še več vprašanj: v Rušah napetost ob odločanju o nagradi direktorja

Na 22. redni seji Občinskega sveta Občine Ruše je bilo prisotnih 14 članov občinskega sveta. Svetniki so najprej potrdili zapisnik 21. seje, nato pa že na začetku posegli v dnevni red in umaknili točko 4, ki se je nanašala na volitve in imenovanja.

Delovna uspešnost direktorja: najbolj razdeljujoča točka seje

Največ razprav in tudi ostrih delitev je sprožila točka o delovni uspešnosti direktorja Športnega parka Ruše za leti 2024 in 2025.

Strokovna poročila so pokazala različne izračune uspešnosti, ki so temeljili na obsegu programov, finančnem rezultatu in anketah zadovoljstva.

A prav interpretacija teh podatkov je razdelila svet.

Bojana Muršič iz SD je opozorila na pravne dileme in poudarila, da pri obravnavi delovne uspešnosti za leto 2024 ostaja več odprtih vprašanj, ki niso bila ustrezno razjasnjena. Izpostavila je predvsem vprašanje spoštovanja zakonsko določenih rokov in postopkov, ki so po njenem mnenju ključni za zakonitost celotnega postopka. Ob tem je dodala, da zaradi teh nejasnosti predloga ne more podpreti: »Za leto 2024 imamo več odprtih vprašanj. Zakon jasno določa roke in postopke, ki niso bili spoštovani, zato tega ne morem podpreti.«

Lovro Bačun ( 2×2 Neodvisna lista) je bil v svoji razpravi še ostrejši in je opozoril, da predstavljeni podatki po njegovem mnenju ne odražajo realnega stanja v zavodu. Izpostavil je predvsem rezultate anket in kazalnike dela zaposlenih ter dejal, da bi v primeru takšnih rezultatov kot direktor sam postavil resna vprašanja o delovanju sistema. Po njegovem mnenju prikazani podatki ne dajejo verodostojne slike uspešnosti: »Če bi jaz kot direktor imel takšne rezultate zaposlenih in takšne ankete, bi imel resna vprašanja o delovanju sistema. To ne kaže realne slike uspešnosti.«

Barbara Jert (ZA – Združena akcija) pa je poudarila, da ostaja preveč odprtih vprašanj, tako na pravni kot na vsebinski ravni, da bi lahko sprejela pozitivno odločitev. Izpostavila je, da dokumentacija ne daje dovolj jasnih odgovorov glede ključnih elementov ocenjevanja, zato podpore predlogu ni mogla dati: “Za leto 2024 je preveč pravnih in vsebinskih nejasnosti, da bi lahko glasovala za.”

Pitna voda in prevozi: socialna varnost ali nova finančna obremenitev?

Prva vsebinska točka je odprla razpravo o sofinanciranju prevoza pitne vode v občini Ruše. Predlog odloka je v prvi obravnavi predstavil višji svetovalec Saša Ajd, ki je poudaril jasen sistem delitve stroškov.

“Strošek pitne vode kot blaga ter vse pripadajoče dajatve bremenijo upravičenca, medtem ko prevoz pitne vode v celoti krije občina, vendar le do višine letne kvote,” je pojasnil Ajd.

Sistem predvideva osnovno kvoto 40 m³ na gospodinjstvo, pri večjih družinah pa se ta lahko poveča do 60 m³. Prevoze naj bi izvajala gasilska društva ali izbrani izvajalci.

A razprava se je hitro odprla v smer, ali občina sploh razpolaga z dovolj natančnimi evidencami upravičencev.

Danilo Švikart z liste Županje – Povezani za Ruše je opozoril na ključni problem: “Ali imamo občani že danes evidence o ljudeh, ki imajo pomanjkanje vode, in ali so ti pravočasno seznanjeni z odlokom, da ne bi prihajalo do nezadovoljstva?”

Iz občinske uprave je bilo odgovorjeno, da evidenca še ni popolna in da jo bo treba dodatno vzpostaviti. Švikart je ob tem dodal, da so se občani do zdaj pogosto obračali kar na gasilce, kar po njegovem kaže na sistemsko luknjo. Sklep je bil sprejet z veliko večino: 14 za, nihče proti.

Nakup zemljišča ob stadionu: korak k športnemu parku ali zamujena priložnost?

Največ podpore in hkrati strateških razprav je sprožila točka o dopolnitvi letnega načrta ravnanja s premoženjem, kjer je občina predvidela nakup zemljišča ob nogometnem stadionu.

Gre za več kot 4.000 m² veliko parcelo, ki jo občina lahko odkupi za približno 32.000 evrov.

Eden najbolj izkušenih svetnikov, Ladislav Pepelnik iz Neodvisne liste #SKUPAJ, je bil jasen: “Kot nekdanji predsednik nogometnega kluba dobro poznam situacijo na tem območju. Če želimo povezati športni park in stadion, je to prava priložnost. Apeliram, da se območje čim prej uredi za športno-rekreativne dejavnosti.”

Podobno je razmišljal tudi Lovro Bačun iz Neodvisne liste 2×2: “Podpiramo idejo, da se gre v odkup, ker bi tako lahko enkrat naredili celovito zgodbo športnega parka. To ni samo nakup zemljišča, ampak začetek razvoja.”

Soglasje odborov je bilo enotno, sklep pa potrjen brez večjih zapletov.

Priznanja občine: od kulturnega dela do častnega občana

Ena bolj slovesnih točk je bila podelitev občinskih priznanj za leto 2026. Komisija je obravnavala 15 predlogov, med njimi tudi predlog za naziv častnega občana.

Za to najvišje priznanje je bil predlagan Žigo Germič, ki je bil opisan kot osebnost, ki je pomembno zaznamovala razvoj občine na področju izobraževanja, kulture, športa in politike.

Med prejemniki spominskih plaket so bili Ana Polak, ki je zaznamovala kulturno življenje v občini, Jože Bačun, prepoznan po dolgoletnem dokumentiranju dogodkov in društvenem delu ter Ribiška družina Ruše, ki letos praznuje 70 let delovanja.

Bojana Muršič iz SD je ob tem poudarila pomen posameznikov: “Ana Polak je pustila velik pečat v kulturnem življenju. To je delo, ki si zasluži globoko spoštovanje.” O Jožetu Bačunu pa je dodala: “Vedno je bil prisoten, čeprav pogosto skrit v ozadju, a njegov arhiv je neprecenljiv.”

Športni park in delitev presežka: simbolično, a pomembno vprašanje

Svetniki so obravnavali tudi razdelitev presežka prihodkov Javnega zavoda Športni park Ruše, ki znaša nekaj več kot 1.000 evrov in bo namenjen investicijskemu vzdrževanju.

Čeprav gre za manjši znesek, je razprava znova odprla vprašanje upravljanja zavoda in njegove dolgoročne usmeritve.

Sklep “Občinski svet občine Ruše poda soglasje k uporabi presežka prihodkov na odhodkih javnega zavoda Športni park Ruše za leto 2025 v višini 1.075,61 EUR z upoštevanjem davka od dohodka pravnih oseb za izplačilo ustanovitelju” je bil sprejet soglasno.

Policija je v svojem poročilu predstavila celovito oceno varnostnih razmer v občini Ruše, pri čemer je poudarila, da se je skupno število kaznivih dejanj v primerjavi s prejšnjim obdobjem zmanjšalo. Kljub temu pa izstopa porast primerov nasilja v družini, kar pa po pojasnilih policije ni nujno znak poslabšanja razmer, temveč posledica strožje obravnave teh kaznivih dejanj ter doslednega izvajanja politike ničelne tolerance.