Varuhinja in župan v Novem mestu: Različna mnenja o Šutarjevem zakonu

Medtem ko varuhinja opozarja na ranljivost posameznikov in potrebo po sistemskih rešitvah, župan izpostavlja specifične izzive regije in negativne posledice zadržanja spornega člena zakona.

Novo mesto je gostilo varuhinjo človekovih pravic dr. Simono Drenik Bavdek, ki se je pogovarjala o pereči problematiki romske skupnosti in učinkih tako imenovanega Šutarjevega zakona, katerega sporni 8. člen deli mnenja med institucijami in županom.

Varuhinja je poudarila pomen terenskega dela, saj je le tako mogoče razumeti dejansko stanje na terenu. V Novem mestu se je zato sestala s predstavniki Centra za socialno delo (CSD) in Policije, kjer so izpostavili ključne izzive in potencialne rešitve.

Na Centru za socialno delo so varuhinji predstavili, kako jih del zakonodaje potiska v represivno vlogo, kar jim otežuje vzpostavljanje zaupanja v skupnosti. S policijo pa so se strinjali, da je pri reševanju segregacije določenih skupnosti treba iskati tako kurativne kot preventivne rešitve, kar policija tudi dela.

Dr. Drenik Bavdek je glede 8. člena Šutarjevega zakona, ki je trenutno predmet ustavne presoje, poudarila, da je spoštovanje zakonov nujno za pravno državo. Hkrati pa je izpostavila, da mora socialna država posameznikom zagotavljati sredstva za minimalno preživetje, saj ogroženost teh pravic ne more čakati na odločitve sodišč. Ustavno sodišče je že pritrdilo, da gre pri tem členu za resen pomislek in zato zadržalo njegovo izvajanje.

Sporni 8. člen Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, znanega kot Šutarjev zakon, določa, da iz davčne izvršbe niso izvzeti prejemki iz naslova denarne socialne pomoči. To velja za posameznike z najmanj tremi predlogi za izvršbo v dveh letih zaradi neplačanih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje davčni organ na podlagi zakona, ki ureja prekrške.

Varuhinja je opozorila, da je področje ranljivih skupin desetletja zanemarjeno in se situacija na tem območju v zadnjih dvajsetih letih celo poslabšuje. Zato je ključno najti ustrezne sistemske rešitve, ki bodo omogočile posameznikom iz zahtevnejših okolij, da se izkopljejo iz revščine in najdejo motivacijo za zaposlitev ter izobraževanje. Za uspeh so potrebni sodelovanje institucij in koordinacija različnih politik.

Novomeški župan Gregor Macedoni je z varuhinjo govoril o problematikah, značilnih za Dolenjsko okolje, še posebej v romskih naseljih, kjer se prepletajo individualni in sistemski problemi. Župan je kritičen do pomanjkanja sistemskih rešitev na ravni države in je zadržanje 8. člena Šutarjevega zakona ocenil kot izjemno negativno.

Macedoni meni, da je pri obravnavi tega člena potreben širši pogled, saj ne govori zgolj o izgubi sredstev za preživetje, temveč o tretjem prekršku, ki je nato podvržen izvršbi. Gre za kršitve, kot so neobiskovanje osnovne šole ali ogrožanje zdravja in življenja drugih. Poudaril je tudi, da so v Sloveniji osebe brez premoženja, pri katerih je denarna socialna pomoč edini izvršilni naslov.

Različni pogledi med varuhinjo in županom jasno kažejo na kompleksnost izzivov pri reševanju problematike ranljivih skupin in učinkovitega izterjevanja prekrškov. Bo Ustavno sodišče s svojo končno odločitvijo prineslo jasnost in smernice za sistemsko urejanje področja, ki že desetletja čaka na ustrezne rešitve?