V vrtcih in osnovnih šolah manj otrok, dijakov pa več

V šolskem letu 2025/26 je bilo v vrtce vpisanih manj otrok kot leto prej, prav tako jih je bilo nekoliko manj v osnovnošolskem izobraževanju. V razredih je bilo povprečno 19 učencev. V srednješolskem izobraževanju se je medtem število dijakov povečalo, kažejo najnovejši podatki statističnega urada (Surs).

Na začetku šolskega leta 2025/26 je bilo v vrtce vključenih 79.868 otrok ali za 2544 manj kot leto prej. Število otrok v prvem starostnem obdobju se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo za 3,4 odstotka, v drugi starostni skupini pa za 2,9 odstotka.

Predšolsko vzgojo je izvajalo 982 vrtcev in njihovih enot, od tega 857 javnih in 125 zasebnih. Velika večina otrok je obiskovala javne vrtce (94 odstotkov).

Na začetku tekočega šolskega leta je bilo v osnovnošolsko izobraževanje vključenih 192.915 učencev oz. za 1,4 odstotka manj kot leto prej. V redni osnovnošolski program jih je bilo vpisanih 189.380, v prilagojenega pa 3535.

Prag prvega razreda osnovne šole je prvič prestopilo 19.885 otrok, kar je najmanj v zadnjih trinajstih letih. Otroci v Sloveniji začnejo osnovnošolsko izobraževanje v letu, ko dopolnijo šest let. Nekateri pa zaradi različnih razlogov šolanje začnejo leto pozneje kot vrstniki. V opazovanem šolskem letu je bilo med prvošolci 12 odstotkov sedemletnikov.

Osnovnošolske programe je izvajalo 773 osnovnih šol in njihovih podružnic ter 48 šol, enot pri osnovnih šolah in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Največjo šolo je obiskovalo 1057 učencev, največjo podružnico pa 530 otrok.

V oddelkih šol z rednim osnovnošolskim programom je bilo v povprečju 19 učencev. V oddelkih v samostojnih in matičnih osnovnih šolah jih je bilo 20, v podružničnih šolah pa povprečno 11. Osnovne šole so imele v oddelkih povprečno najmanj otrok v pomurski (15), največ pa v osrednjeslovenski regiji (21), so navedli.

V rednih in prilagojenih osnovnošolskih programih se je izobraževalo 21.163 otrok s posebnimi potrebami, kar je bil 11-odstotni delež celotne populacije šoloobveznih otrok. Večina teh otrok (83 odstotkov) je bila vključena v redni program.

V srednješolsko izobraževanje je bilo na začetku šolskega leta 2025/26 vključenih 86.624 dijakov oz. za 3,3 odstotka več kot v prejšnjem. To izobraževanje je izvajalo 144 javnih srednjih šol z enotami, šest zasebnih zavodov in šest zavodov za mladostnike s posebnimi potrebami.

Med 25.258 dijaki prvih letnikov je bilo 24.061 takih, ki so se v srednjo šolo vpisali prvič. Preostalih 1197 je ponavljalo prvi letnik ali zamenjalo program.

V srednje tehniško in strokovno izobraževanje je bilo vključenih 40.582 dijakov, v srednje splošno izobraževanje 29.789, v srednje poklicno 14.656, v nižje poklicno izobraževanje pa 1597 dijakov.

Za poklicno in strokovno izobraževanje se odloča precej več fantov kot deklet. Te programe je v opazovanem letu obiskovalo skoraj tri četrtine (74 odstotkov) dijakov, medtem ko je bil delež deklet manjši (57 odstotkov). Največ jih je izbralo programe zdravstvo in socialna varnost, transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ter poslovne in upravne vede.

V programu osnovne šole za odrasle se je v šolskem letu 2024/25 izobraževalo 1487 oseb ali za skoraj osem odstotkov več kot leto prej. Skoraj dve tretjini (65 odstotkov) vseh udeležencev je bilo moških in nekaj več kot polovica vseh (52 odstotkov) je bilo mlajših od 18 let.

Srednješolske programe za odrasle je obiskovalo 17.858 oseb oz. za šest odstotkov več kot v predhodnem. Okoli tri četrtine (77 odstotkov) je bilo mlajših od 25 let, porazdelitev po spolu pa je bila uravnotežena. Največ oseb se je izobraževalo v programih s področja poslovnih in upravnih ved.