V turizmu pred poletno sezono poudarjajo kakovost, odgovorno upravljanje in sodelovanje

Ključni deležniki v turizmu poletno sezono pričakujejo previdno optimistično, poudarjajo pa predvsem kakovost, odgovorno upravljanje, gostoljubje in sodelovanje. Po besedah direktorice STO Maje Pak Olaj ključno vprašanje ni več, kako privabiti več gostov, temveč premišljen razvoj. Med ključnimi izzivi je izpostavila desezonalizacijo.

Poletna sezona je za turizem eno najpomembnejših obdobij leta, ko sta tako povpraševanje kot delo ponudnikov zelo intenzivna. “Je čas, ko se najbolj pokaže, kako pomembno je, da turizem razvijamo odgovorno in premišljeno,” je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Pak Olaj.

Kot je spomnila, so cilji slovenskega turizma kakovost, vrednost in celoletnost ponudbe, zadovoljstvo prebivalcev, zaposlenih in gostov, pozicioniranje turizma kot generatorja vrednosti in trajnostnega razvoja, razogličenje in uravnoteženje turizma ter kompetentne in učinkovite upravljavske strukture. Da bi jih dosegli, pa so potrebni usklajeni, podatkovno podprti in večsektorski ukrepi.

Med ključnimi izzivi je Pak Olaj izpostavila daljšo dobo bivanja in predvsem manjšo sezonskost. Ljubljana po besedah višje svetovalke za odnose z javnostmi na Turizmu Ljubljana Branke Gradišar je celoletna destinacija. “Obisk je dokaj dobro razporejen skozi vse leto, je pa še vedno najbolj obiskana poleti. Največji izziv gostov bo najti prosto sobo v Ljubljani,” je dejala. Prav tako si želijo razpršiti obisk, zaradi česar razvijajo nove produkte in dogodke razporejajo po različnih četrtnih skupnostih.

Tudi v Mariboru imajo vse leto dober dotok turizma, je dodal direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc. Poudaril je pomen povezovanja destinacij in regij. Dotaknil se je tudi potrebe po digitalizaciji, ki da mora biti ključni del poslovanja. “Turizem je preveč kompleksna in pomembna panoga, da bi jo vodili na podlagi intuicije,” je izpostavil.

Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus se je strinjal, da je glavni izziv turizma dobro upravljanje. Veseli ga, da se je sezona v Julijskih Alpah raztegnila v april in maj, še bolj pa, da obiskovalci odkrivajo nove kraje in ne obiskujejo več le Bohinja, Bleda ali Kranjske Gore. Izpostavil je tudi pomen dobre povezanosti, predvsem z javnim potniškim prometom, kar jim v zadnjih letih dobro uspeva.

Glede na stanje rezervacij pri članih Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) so pričakovanja za poletno sezono po besedah njenega direktorja Fedje Pobegajla optimistična, se pa zaradi negotovih razmer v svetu raje izogibajo napovedim. Za nadaljnjo rast po njegovi oceni potrebujemo intenzivnejše nagovarjanje trgov z največjim potencialom, predvsem višegrajskih. Dotaknil se je tudi visokih stroškov, ki po njegovih besedah pogosto presegajo rast prihodkov, kar omejuje investicije in ohranjanje konkurenčnosti.

Visoke stroške je izpostavil tudi predsednik Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) Blaž Cvar. “Poletno sezono pričakujemo z izrazito povečanimi stroški vseh vrst, najbolj nas bremenijo stroški dela,” je dejal in dodal, da zaradi tega gostinci ne morejo izpolnjevati več pričakovanj zaposlenih. Želijo si bolj ugodnih pogojev, da zaposlenim lahko ponudijo večja neto izplačila.

Predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS) Dominik S. Černjak je poudaril pomen kadrov, pri čemer je izpostavil tudi prostovoljce, društva in lokalne pobude, ki skrbijo za urejenost krajev, dogodke ter ohranjanje dediščine.

Vodja sektorja za vsebinski digitalni marketing na STO Ana Savšek je medtem izpostavila pomen komunikacije v turizmu, da obiskovalcem pomagajo pri sprejemanju odločitev, kdaj in kam potovati. Med drugim nadgrajujejo platformo Moja Slovenija, s katero domače goste vabijo k odkrivanju manj znanih kotičkov države, po novem pa želijo tudi okrepiti zavedanje o koristih turizma.

Govorci so se strinjali, da je turizem ena najbolj perspektivnih panog za razvoj Slovenije. Kot je izpostavila Pak Olaj, turizem predstavlja 5,4 odstotka bruto domačega proizvoda države, skupaj s posrednimi učinki pa 8,9 odstotka. V panogi deluje več kot 23.000 poslovnih subjektov, zaposlenih pa je nekaj manj kot 60.000 ljudi. Izvoz potovanj je lani znašal 3,49 milijarde evrov.

Kljub številnim bojaznim, zlasti zaradi geopolitičnih napetosti, so podatki o obisku v začetku leta spodbudni. V prvih petih mesecih so se prihodi turistov po podatkih eksperimentalne statistike statističnega urada povečali za šest odstotkov, prenočitve pa za sedem odstotkov, je izpostavila Pak Olaj. Na STO ocenjujejo, da bo celoletna rast prenočitev od tri- do petodstotna.