V Srebrenici se bojijo vdora policije

V Spominskem centru Srebrenica v Bosni in Hercegovini se bojijo, da bi prostore lahko s silo preiskale posebne enote policije Republike Srbske, ene od dveh entitet, ki po Daytonskem sporazumu sestavljajo BiH. Kot je danes na družbenem omrežju X sporočil direktor centra Emir Šuljagić, pričakuje, da bodo v kompleks nekdanje tovarne akumulatorjev v vasi Potočari vdrli zamaskirani policisti, dogajanje pa naj bi tudi snemali. Zaradi tega je Šuljagić število zaposlenih v centru zmanjšal na najmanjše možno število, do konca tedna pa namerava z zaposlenimi razpravljati o morebitnem začasnem zaprtju centra.

Preiskava je po Šuljagićevih besedah del postopka, v okviru katerega so pred nekaj tedni na zaslišanje povabili 26 ljudi, povezanih s srebreniškim spominskim centrom. Policiji je uspelo zaslišati tri, in to brez navzočnosti njihovih odvetnikov. Štirje drugi so bili zaslišani ob navzočnosti odvetnika, vendar niso želeli podati izjav policiji in so zahtevali, da jih zasliši tožilec. Kmalu zatem je bilo zaslišanje ustavljeno. Šuljagić je policijo in pravosodje Republike Srbske obtožil, da s postopkom izvajata pritisk na spominski center. Spomnil je, da je bila policija Republike Srbske leta 1995 institucionalno vpletena v genocid v Srebrenici. »Nismo kriminalci in nočemo, da z nami ravnajo tako,« je zapisal Šuljagić. Dodal je, da zaposleni ne bodo sodelovali pri preiskavi. Če želijo policisti vstopiti v center, bodo po njegovih besedah morali vdreti vanj. Direktor je napovedal, da bo do konca tedna skupaj z zaposlenimi odločil, ali bodo Spominski center zaradi dogajanja začasno zaprli.

Spominski center Srebrenica domuje v ogromnem kompleksu, ki je v prvi polovici 90. let, med vojno v Bosni in Hercegovini, služil kot baza mirovnih čet Združenih narodov. V njem so razstave o genocidu v Srebrenici, do katerega je prišlo julija 1995. Takrat so pripadniki Vojske Republike srbske pod vodstvom generala Ratka Mladića pobili 8372 ljudi. Del Spominskega centra je tudi memorialno pokopališče, na katerem je pokopanih 6782 žrtev genocida, več kot tisoč ljudi še pogrešajo. Zločinci so namreč žrtve množičnih pobojev na skrivaj pokopali v skupna grobišča. Trupla so nato premikali iz primarnih v sekundarna in nato ponekod še terciarna grobišča, da bi prikrili sledi pobojev in otežili odkritje zločina. Spomnimo, da so preteklega 7. septembra v Beogradu z vojaškimi častmi pokopali Ratka Mladića, ki ga je sodišče v Haagu spoznalo za odgovornega genocida in zločinov proti človečnosti. Mladiću so se poklonili tudi številni prebivalci Republike srbske, v mestih okoli Srebrenice so se zvrstile številne proslave v čast vojnemu zločincu.