V Sloveniji bo treba v prihodnjih letih zamenjati več kot 40.000 strešnih oken

Strešna okna so v številnih slovenskih hišah in mansardnih stanovanjih dolgo veljala za samoumeven del doma. Dokler tesnijo, se odpirajo in prepuščajo dovolj svetlobe, jim večina lastnikov ne namenja posebne pozornosti. Težava nastane tiho, skoraj neopazno. Najprej se pojavi občutek, da je prostor pozimi nekoliko hladnejši, poleti bolj razgret, nato pridejo drobni znaki obrabe, slabše tesnjenje, težje odpiranje, morda sled vlage ali občutek, da je zrak v prostoru drugačen, manj svež in manj prijeten.

Prav zato podatek, da bo v Sloveniji v naslednjih letih treba zamenjati več kot 40.000 strešnih oken, ni le številka iz gradbenega sveta, ampak pomemben signal za velik del lastnikov nepremičnin. Veliko teh oken je bilo nameščenih v devetdesetih letih, v obdobju, ko so mansarde doživljale velik razmah. Danes so mnoga izmed njih stara približno tri desetletja, kar pomeni, da se pri številnih približuje trenutek, ko redno vzdrževanje ne bo več dovolj.

Menjava strešnega okna, Foto: Velux

Tri desetletja stara okna prihajajo do meje uporabnosti

V slovenskih domovih je še vedno veliko strešnih oken iz prvih generacij, ki so bila vgrajena v času, ko so se mansardna stanovanja širila po mestih, predmestjih in podeželju. Takrat je bila to sodobna rešitev za več svetlobe in boljši izkoristek prostora pod streho. Danes pa številna od teh oken ne opravljajo več svoje naloge tako učinkovito, kot bi jo morala.

Lastniki se za zamenjavo pogosto odločijo šele tedaj, ko težave postanejo preveč očitne, da bi jih bilo mogoče odlagati. Med najpogostejšimi razlogi so zamakanje, tehnične okvare, dotrajanost materialov in prenove mansard. Ponekod je razlog tudi menjava lastništva, saj novi lastniki hitreje opazijo, da del hiše zahteva posodobitev. Dotrajano strešno okno ni le estetska težava. Lahko pomeni več toplotnih izgub, slabšo zvočno zaščito in večje tveganje za poškodbe v konstrukciji, če vlaga dalj časa pronica v notranjost.

Ob tem se odpira širše vprašanje, koliko slovenskih domov v resnici še vedno deluje z elementi, ki so tehnično odslužili svojo najboljšo dobo, a jih uporabniki ne zamenjajo, dokler ne pride do neprijetnega zapleta. Strešno okno je eden tistih delov hiše, ki ga marsikdo opazi šele tedaj, ko začne povzročati stroške.

Redno vzdrževanje lahko odloži dražji poseg

Velik del težav bi bilo mogoče omiliti ali vsaj odkriti prej z rednimi pregledi. Strešno okno ni kos opreme, ki ga vgradimo in nato za desetletja pozabimo. Tudi takšna okna potrebujejo pregled tesnil, mehanizmov, stekla in zunanjih obrob, pri lesenih modelih pa še toliko bolj redno nego materiala. V praksi se servis priporoča približno na pet do osem let, približno na deset let pa je smiselno tudi ponovno tesnjenje, s katerim se ohranja vodotesnost.

Takšna skrb lahko pomembno podaljša življenjsko dobo okna, a ne more za vedno ustaviti staranja. Okna, stara trideset let, so pogosto že na točki, ko vprašanje ni več, ali bodo potrebovala zamenjavo, ampak kdaj. Prav zato bo v naslednjih letih tema prenove strešnih oken verjetno vse bolj prisotna tako pri družinskih hišah kot pri starejših mansardnih stanovanjih.

Vremenski pritiski spreminjajo pogled na streho

Dodatno težo tej temi daje vreme. Poletja postajajo bolj vroča, nevihte bolj izrazite, toča in močni nalivi pa vse manj redki. Streha je zato vse bolj izpostavljen del hiše, strešno okno pa eden njenih najbolj občutljivih elementov. Lastniki ob zamenjavi ne razmišljajo več le o tem, ali novo okno tesni, ampak tudi o tem, kako bo prenašalo poletno vročino, koliko svetlobe bo spustilo v prostor, kakšna bo zvočna izolacija in ali bo mogoče lažje uravnavati notranjo klimo.

Pomemben del prenove postaja tudi izbira materiala. V bolj vlažnih prostorih ali tam, kjer je dostop težji, so pogosto primernejše rešitve, ki zahtevajo manj vzdrževanja. Marsikoga zanima tudi zasteklitev, saj vpliva na energijsko učinkovitost in bivalno udobje. Ob vse večji digitalizaciji doma pa pridobivajo prostor tudi elektrificirana strešna okna in sistemi, ki omogočajo lažje prezračevanje ter povezavo s pametnimi napravami. Takšne rešitve so še posebej privlačne v mansardah, kjer je vsakodnevno odpiranje oken manj praktično.

Podatki, ki jih navaja podjetje Velux, zato ne govorijo le o menjavi dotrajanega stavbnega elementa, temveč tudi o spremembi navad. Lastniki nepremičnin se vse pogosteje zavedajo, da strešno okno vpliva na svetlobo, temperaturo, porabo energije in splošno kakovost bivanja precej bolj, kot se zdi na prvi pogled.

Mansarda brez dobrega okna hitro izgubi svojo prednost

Mansardni prostor ima poseben čar. Zaradi višine, poševnin in neposredne svetlobe lahko deluje zelo prijetno, skoraj zavetno. A ta prednost hitro zbledi, če strešna okna ne opravljajo več svoje naloge. Prostor je lahko pretemen, prevroč, premrzel ali slabo prezračen. V takem primeru težava ni več samo v obrabljenem stavbnem elementu, ampak v vsakdanjem počutju ljudi, ki v tem prostoru živijo.

Prihodnja menjava več kot 40.000 strešnih oken v Sloveniji zato ni obrobna tema, ampak del širše slike staranja stanovanjskega fonda. Številni domovi bodo v naslednjih letih potrebovali premislek o tem, ali je še smiselno odlašati ali pa je čas za načrtno prenovo. Največja napaka pri takih posegih navadno ni prehitra odločitev, ampak predolgo čakanje. Strešno okno namreč redko odpove nenadoma. Mnogo pogosteje nas več let opozarja, da njegova doba počasi odteka.

Objava V Sloveniji bo treba v prihodnjih letih zamenjati več kot 40.000 strešnih oken se je pojavila na Vse za moj dan.