.png)
3 hours ago
15
Sliši se kot šala: V mednarodni javnosti odmeva informacija, da je bil Iran izvoljen v telo Združenih narodov, povezano z vprašanji pravic žensk, človekovih pravic in celo preprečevanja terorizma. Odločitev je sprožila val kritik in nejevere, saj Iran že leta sistematično krši pravice žensk v tej državi.
10. aprila je namreč organizacija UN Watch razkrila, da je 54-članski Ekonomsko-socialni svet Združenih narodov (ECOSOC) nominiral Islamsko republiko Iran v Odbor ZN za program in koordinacijo, ki se bo sestal prihodnji mesec, da oblikuje politike na področju pravic žensk, človekovih pravic, razoroževanja in preprečevanja terorizma.
UN Watch je prav tako pozval vse demokratične članice ECOSOC — Kanado, Francijo, Španijo, Norveško, Nizozemsko, Avstralijo, Združeno kraljestvo, Finsko, Švico, Avstrijo in Finsko — naj pojasnijo, zakaj niso nasprotovale nominaciji Irana. Med sestankom je predsedujoči večkrat pozval članice, naj izrazijo ugovor, vendar so bile Združene države edina država, ki je to storila.
Potem ko je UN Watch razkril molk teh demokratičnih držav — kar je takoj postalo viralno na družbenih omrežjih in na platformi X hitro doseglo več kot 4 milijone ogledov — so nekatere demokracije skušale uiti kritikam z navedbami, da Irana za ta odbor ZN nikoli niso podprle. Kanadska vlada je odgovorila, da je “Iran nominirala azijska skupina, katere Kanada ni članica” in da “na odboru ni bilo glasovanja”. Finsko ministrstvo za zunanje zadeve je ponovilo to razlago in dodalo, da “ni imelo drugih možnosti”. Toda kot je izvršni direktor UN Watch, Hillel Neuer, javno zavrnil na platformi X, sta imeli Finska in druge demokracije na voljo tudi druge možnosti.
Hillel Neuer, izvršni direktor UN Watch (Foto: UN Watch)Iran že desetletja uvaja zakone, ki ženske postavljajo v podrejen položaj. Med najbolj izpostavljenimi kršitvami so: obvezno nošenje hidžaba, katerega kršitev lahko vodi do aretacije, zaporne kazni ali celo telesnega kaznovanja (spomnimo protesti pred nekaj leti so se začeli, ko je verska policija ubila najstnico, ki ni želela nositi hidžaba), omejitve gibanja, saj ženske za potovanje pogosto potrebujejo dovoljenje moža, nižja starost za poroko (dekleta že pri 13 letih), prepovedi dostopa do določenih javnih prostorov in dejavnosti, kot so športni stadioni itd.
Pokrita ženska v Iranu, Foto: epa
Poleg zakonodaje so ženske redna tarča nadzora in represije. Oblasti izvajajo nadzor nad spoštovanjem pravil oblačenja tudi s tehnologijo, kot so kamere, aplikacije in celo droni, kar ustvarja okolje stalnega nadzora in strahu, podobnega Severni Koreji.
Med protesti, ki so sledili smrti Mahse Amini leta 2022, so varnostne sile izvajale nasilje nad ženskami in protestniki. Po ugotovitvah istih Združenih narodov, ki Iranu zaupajo telo, ki se ukvarja s pravicami žensk, so bile zabeležene množične aretacije in samovoljne pridržitve žensk, uporaba smrtonosne sile proti protestnicam in spolno nasilje, mučenje in prisilna priznanje, celo najstnic, ki še niso bile polnoletne. Nekatera dejanja naj bi po ocenah preiskovalcev celo dosegla raven zločinov proti človeštvu.
Poleg tega Iran še vedno izvaja smrtno kazen v velikem obsegu, tudi za kazniva dejanja, ki po mednarodnih standardih ne sodijo med najhujša, ter celo nad mladoletniki. Tudi za prešuštvo lahko ženska preživi v zaporu več let.
Mednarodni odziv
Čeprav je azijsko-pacifiška regionalna skupina predlagala seznam kandidatov, ki je vključeval Iran, je vseh 54 članic ECOSOC — vključno s Kanado, Francijo, Španijo, Norveško, Nizozemsko, Avstralijo, Združenim kraljestvom, Finsko, Švico, Avstrijo in Finsko — sodelovalo pri soglasni odločitvi Sveta za formalno nominacijo Irana in drugih kandidatov. Zavajajoče je zanikati sodelovanje v procesu zgolj zato, ker je nominacija izvirala iz druge regionalne skupine.
Združeni narodi (Foto: Facebook)Med sestankom so Združene države prevzele besedo in se distancirale od soglasne nominacije Irana ter poudarile, da režim ogroža svoje sosede, krši pravice iranskega prebivalstva do uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in zato ni primeren za sodelovanje. Predsedujoči je večkrat povabil tudi druge delegate, naj storijo enako, vendar so Kanada, Finska in druge demokracije ostale tiho. Namesto tega bi se lahko vse zahodne države distancirale od soglasja — tako kot ZDA.
Čeprav niso članice iranske regionalne skupine, bi lahko zahodne države uporabile diplomatski vpliv, da bi skupino spodbudile k izbiri drugega kandidata — kot so demokracije storile leta 2010, ko je Vzhodni Timor premagal Iran pri UN Women. Kot poročajo viri, so v tem primeru “EU, Avstralija in Kanada izvedle intenzivno diplomatsko kampanjo za preprečitev izvolitve Irana”.
V odziv na njihovo neukrepanje je trditev Finske, da je “za nas pomembno podpirati celoten sistem ZN in … da ne paraliziramo delovanja celotnih ZN”, razočaranje. Protest proti Iranu le nekaj mesecev po tem, ko je režim pobil več deset tisoč lastnih civilistov, ne bi “paraliziral” ZN, temveč bi pomagal zaščititi človekove pravice.
Iran je bil sicer že leta 2021 izvoljen v Komisijo ZN za status žensk, kar je naletelo na ostre odzive organizacij za človekove pravice. ZN je skozi desetletja postal klub prijateljev globalnih despotov, zato odločitev niti ni presenetljiva. Je pa vsekakor v posmeh ženskam v Iranu.
I. K.
The post V posmeh iranskim ženskam: Iran imenovan v Odbor ZN za pravic žensk first appeared on Nova24TV.
English (US)