V Mestnem muzeju Ljubljana na ogled arheološke najdbe z lokacije NUK II

V Mestnem muzeju Ljubljana je od danes na ogled razstava Od zasebne hiše do javnega kopališča: Nove raziskave na lokaciji izgradnje NUK II, ki predstavlja arheološke najdbe iz zadnjih raziskav. Z njimi so pridobili tudi informacije o predurbani oziroma vojaški fazi pred samo izgradnjo mesta, je za STA dejal vodja arheoloških raziskav Blaž Orehek.

Arheološke raziskave na območju načrtovane nove Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK II) potekajo od začetka 90. let minulega stoletja, med oktobrom 2024 in aprilom 2025 pa so raziskali še zadnji del območja, ki je bil do takrat nedostopen. Gre za 520 kvadratnih metrov velik prostor znotraj obzidja nekdanjega rimskega mesta Emona, v bližini vzhodnih mestnih vrat. Obsega insuli XXVII in XLVI ter cesto med njima. Med izkopavanji so odkrili več kot 12 ton gradiva, večino tega predstavlja opečnat gradbeni material, keramika, steklo in različni kovinski predmeti.

Razstavo uvede prva maketa Emone, ki je bila izdelana okoli leta 1930. V Zakladnici Mestnega muzeja pa so predstavljeni večbarvne stenske poslikave, odlomki steklenih posod, oljenka z upodobitvijo volka, keramična čaša, bronasta sponka za obleko in bronast prstan, utež tkalskih statev in del podnožja bronastega svečnika v obliki živalske šape. Našli so tudi bronast kipec Priapa, ki je v grški mitologiji bog plodnosti ter zavetnik živine in moških spolovil.

Kot je na vodstvu za novinarje povedal vodja arheoloških raziskav Orehek s Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, jih je med raziskavo insul najbolj zanimala faza poselitve na tem delu pred izgradnjo mesta. “Že v preteklih raziskavah so na tem območju odkrili nekaj grobov, ki so del prazgodovinskega grobišča na levem bregu Ljubljanice, ki je pripadalo prazgodovinski naselbini na Grajskem griču, je pa nato pomembna faza, ko rimska vojska levi breg Ljubljanice uporabi za vojaške tabore,” je dejal.

O vojaških taborih so pričale vkopane strukture z jarki, kurišča, ostanki jam za pripravo hrane in vertikalni leseni elementi oziroma stebri. So pa te plasti slabo ohranjene, saj so v času gradnje mesta celotno območje izravnali ter s tem posegom uničili precejšnji del starejših struktur.

Po izgradnji Emone so na tem območju zgradili dve insuli, ki sta bili sprva namenjeni bivanju. Kot so zapisali v muzeju, so bili prostori v insuli XLVI razporejeni okoli dvorišča z vodnjakom, sosednja insula XXVII je bila slabše ohranjena. Na raziskanem območju so arheologi odkrili dvorišče s stebriščem, tlakovano s preprostimi, večinoma prodnatimi ali tankimi maltnimi tlaki. Ostanki peči nakazujejo na obrtniško dejavnost, je pa kasneje sledila sprememba prostorov v obeh insulah, verjetno povezana z vzpostavitvijo kanalizacije in vodovoda v mestu, v javne kopališke objekte.

Kot je še dejal Orehek, so prostore preuredili v času zadnje večje prenove Emone v začetku 4. stoletja. Insuli so združili v enoten javni kopališki kompleks, pri gradnji pa uporabili apnenec. Zidovi so tako trdno grajeni, ob združitvi insul so tudi pozidali del ceste. Po besedah vodje arheoloških raziskav so bili prostori kasneje dobro opremljeni, maltni estrihi dobro utrjeni, prostori so bili tudi talno ogrevani.

Prve arheološke raziskave na območju načrtovane NUK II so se začele v 90. letih minulega stoletja. Osrednji del so med letoma 1996 in 1999 raziskovali pod vodstvom Ljudmile Plesničar Gec in Damjana Snoja, leta 2008 so izkopavanja potekala pod vodstvom Andreja Gasparija.

V Mestnem muzeju Ljubljana 25. marca in 15. aprila napovedujejo javni vodstvi po razstavi s kustosinjo razstave Bernardo Županek in vodjo arheoloških raziskav Orehkom.