V Lukovici kmetom predstavili ključne spremembe za leto 2026

Da jim ni vseeno, kaj se dogaja z našim kmetijstvom, so tokrat pokazali na Občini Lukovica. V sodelovanju s KKS Domžale in KKS Kamnik so v četrtek, 12. februarja, v dvorani Janka Kersnika v Lukovici pripravili zanimivo predavanje, sestavljeno iz štirih delov.

Najprej sta spregovorili terenski kmetijski svetovalki z izpostave kmetijske svetovalne službe Domžale. Pavla Pirnat je spregovorila o novostih zbirnih vlog za letošnje leto, kjer je kar nekaj novosti predvsem, kar se tiče datumov. Sicer so novosti tudi s prenosom kmetije, če nosilec kmetije umre, spremenil pa se je tudi datum za zadnjo obdelavo zemljišča. Ob vsemu povedanem je moja ugotovitev, da mora kmet poleg rednega dela obvladati tudi računalnik in številne programe, da lahko zadosti papirologiji, kot na primer elektronsko vročanje odločb in drugih dokumentov ter prijava sprememb. Poudariti pa moram, kar je bilo na tokratnem predavanju večkrat izpostavljeno, da so bili na voljo tudi posebni listki z naslovi in telefonskimi številkami tako za Domžale kot Kamnik, da se lahko kmetje naročijo pri svetovalcu in skupaj rešijo težave oziroma izpolnijo vloge, le pravi čas morajo poskrbeti za to.

Barbara Kržišnik je spregovorila o rezultatih kontrol o tem, da se na napakah učimo, a nas žal to lahko drago stane. Kontrol je več – tako administrativne kot upravni pregledi in terenski ogled. Zaznane so kršitve pravil pogojenosti, kršitve pravil upravičenosti itd. Seveda so bili podani tudi roki za zbirne vloge, kjer žal ni zamudnega roka in jih kmetje oddajo v programu Sopotnik, za pomoč pri prijavi pa se lahko obrnejo na svojega kmetijskega svetovalca s predhodnim naročilom po telefonu ali elektronski pošti.

Jasmina Slatnar, specialistka za živinorejo in prehrano domačih živali, je v luči novih izzivov, ki jih čakajo na tem področju, spregovorila o reji govedi. Tu je bilo predvsem govora o podnebnih spremembah in boleznih ter o vročinskih stresih pri živalih, ki negativno vplivajo tako na rast kot na razmnoževanje. Nekaj besed je namenila tudi biovarnosti, ki jo sicer kmetje poznajo, a jo največkrat dajo malo na stran, pa naj bo to zunanja ali notranja biovarnost. Zunanja biovarnost zajema preprečevanje vnosa povzročiteljev na kmetijo, notranja pa preprečevanje širjenja povzročiteljev znotraj kmetije. Seveda je ob tem tekla beseda tudi o zmanjševanju tveganja, predvsem pri nakupu ter o karanteni. Kar nekaj časa je, poleg zračenja in hlajenja hlevov za dobrobit živali, namenila tudi bolezni modrikastega jezika – o tem, katera cepiva so potrjena za leto 2026, kot o pogojih in učinki le-teh. Cepljenje je ključno za zdravje naših živali, ker jih varuje in ohranja avtohtone in tradicionalne pasme, obenem pa je navedla tudi kazenske določbe, ki kmeta, če se ne drži pravil, udari po žepu in to ne malo. Spregovorila je tudi o prenašalcu bolezni in sicer o mušici iz rodu Culicoides – krvosesne mušice so glavni vektorji oziroma prenašalci virusnih bolezni, najbolj znane med njimi so bolezen modrikastega jezika, ki so majhne hemofagne žuželke, ki se rade zadržujejo in razmnožujejo na številnih polvodnih območjih. Za razmnoževanje jim je kakor komarjem dovolj že malo vode, ki je lahko v drevesnih luknjah.

Matej Lončar iz KGZS Zavod Ljubljana je spregovoril še o reji drobnice, a ob tem namenil kar nekaj besed tudi govedorejcem, predvsem kar se tiče zagotavljanja krme, vzrokih stresa, bolezni in oskrbe živali. Dobra paša pomeni večji prirast in bolj zdravo živino in posledično tudi več denarja, zato je kar nekaj časa namenil travni ruši, njeni oskrbi in obnovi. Brez oskrbe z vodo ne gre in tudi tu smo izvedeli nekaj novosti, tudi o vabah za mrčes, ki negativno vpliva na živino. Ni le kuga drobnice težava, s katero se spopadajo rejci, tudi ostali paraziti jim delajo težave, kot je na primer želodčni črv. Da bo naša živina zdrava, ji dodajamo vitamine in minerale, da bo naša travna ruša bogata in hranljiva, skrbimo za njeno oskrbo s preverjanjem pH faktorja zemlje, ki je eden pomembnejših parametrov, katerega moramo poznati, da zagotovimo optimalno rast rastlin. Pri ustreznem pH je vsrkavanje hranil v rastline optimalno, kar vpliva na boljšo in hitrejšo rast rastlin ter večjo odpornost proti škodljivcem. To vse pa pomeni bolj zdravo živino in posledično verjetno tudi več denarja. Čeprav v glavnem kmetje skrbijo za kmetijo, je bilo opaziti, da kmetice prav nič ne zaostajajo za njimi, saj je bila ženska kvota kar bogata in verjetno so, kar se dokumentov prijav in odjav tiče, veliko bolj natančne kot kmetje sami.

Tokratno predavanje se je na debeli četrtek končalo kot se za ta dan spodobi, saj je županja občine Lukovica mag. Olga Vrankar poskrbela, da so udeleženci na ta dan dobili najboljši krof in to ne le v občini, ampak širše – torej krof GP Trojane oziroma za starejše »pri Konjšku«, kjer krofe pečejo že od 1962. leta.

Avtor: DJD; Foto: DJD

The post V Lukovici kmetom predstavili ključne spremembe za leto 2026 appeared first on domžalec.si.